Konferenca Arnes 2013 (15. 5. 2013)

­MOBILNOST UPORABNIKOV

Zagotavljanje dostopa do brezžičnega omrežja danes ni več prednost, temveč nuja. Uporabniki tako upravičeno pričakujejo, da bodo lahko do storitev dostopali kjerkoli in kadarkoli ne glede na to, katero napravo bodo uporabljali – namizni računalnik, prenosnik, tablični računalnik ali telefon. Tudi naše spletne storitve morajo delovati tako prek prenosnika kot prek tabličnega računalnika.

Na letošnji konferenci se bomo seznanili z mobilnimi trendi v evropski izobraževalni in raziskovalni sferi ter pogledali trenutno stanje v Sloveniji. Pogledali bomo, kako lahko mobilne aplikacije uporabljamo pri svojem delu upravitelji omrežij, ter izvedeli, kaj razvoj mobilnih aplikacij pomeni s stališča finančnih in človeških virov. Hkrati bomo ugotovili, da nove možnosti povezovanja in uporabe storitev prinašajo tudi nove nevarnosti, s katerimi moramo biti seznanjeni in se pred njimi zaščititi. Dogodek bomo povezali s predstavitvijo aktualnih Arnesovih storitev tako s stališča končnih uporabnikov kot tudi skrbnikov storitev in omrežij.

Konferenca Arnes povezuje uporabnike s področja izobraževanja, raziskovanja ter kulture in je namenjena širokemu krogu obiskovalcev, saj pokriva tako uporabniške kot tudi sistemske vidike uporabe novih tehnologij.

Konferenčni zbornik

Datum in lokacija

15. 5. 2013, od 9.30 ure dalje. Konferenca bo potekala v Hotelu Kompas, Kranjska Gora.

Program konference*

Registracija udeležencev (8.00–9.30)

Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 9.30–11.05

Otvoritev Konference Arnes 2013

Moderira: Tomi Dolenc, Arnes

Mobilnost uporabnikov – danes in v prihodnosti

Stefan Winter, RESTENA

Stefan Winter je septembra 2004 diplomiral iz računalništva na univerzi v Karlsruhu v Nemčiji, kjer se je specializiral za telematiko in temelje računalništva. Od takrat dela kot razvojni inženir v luksemburškem raziskovalnem in izobraževalnem omrežju RESTENA, kjer se osredotoča na omrežno gostovanje in upravljanje identitet. Med drugo polovico projekta GN2 je vodil razvoj omrežja Eduroam in zdaj to nadaljuje kot vodja aktivnosti gostovanja v okviru GN3. Je tudi član globalnega upravnega odbora za Eduroam.

Vzorci uporabe omrežij IP se spreminjajo: uporabniki niso več le računalniški zanesenjaki, temveč vsakodnevni uporabniki, katerih pričakovanja niso več le, da omrežja zgolj delujejo, temveč gredo drugam, če vse ni, tako kot želijo. Od storitev se pričakuje, da so povsod dostopne (in nezadovoljnih uporabnikov ne zanimajo razlogi za nedostopnost). Nacionalna raziskovalna in izobraževalna omrežja ter njihovi uporabniki morajo zato delovati ob upoštevanju teh pričakovanj uporabnikov ter uspevati v okoljih, kjer so v neposredni konkurenci s komercialnimi ponudniki enakih storitev. To je precejšen izziv, pri katerem ni jasnih odgovorov. Zato je z vidika mobilnosti čas, da se nacionalna raziskovalna in izobraževalna omrežja preoblikujejo.

Celotni članek

Evolucija ali revolucija brezžičnega interneta?

Rok Papež, Arnes

Rok Papež je zaposlen na Arnesu v skupini za avtentikacijsko infrastrukturo in v skupini za hrbtenično omrežje. Razvija rešitve za avtentikacijske sisteme, brezžična omrežja, imenike LDAP ter spletne enotne prijave. Veliko pozornosti namenja varnosti v žičnih in brezžičnih omrežjih ter razširjanju IPv6.

Brezžična omrežja so že nekaj povsem samoumevnega. Uporabljamo jih doma in v službi, glavni gonilniki razvoja pa so mobilne naprave, ki so popolnoma odvisne od brezžičnega dostopa. Z vse boljšo dostopnostjo naprav in učnih vsebin se soočamo s povečano rabo omrežja in prenekateri uporabnik trči ob omejene kapacitete. Na poljuden način bomo predstavili novosti na področju brezžičnih omrežij, večje hitrosti pri prihajajočih standardih ter prehod na dodatno frekvenčno področje 5 GHz. Pojavljajo se tudi vprašanja o arhitekturi brezžičnega omrežja, o izbiri avtonomnih ali lahkodostopovnih točk in kdaj preiti z ene tehnologije na drugo ter o pravno-finančnih zapletih.

Celotni članek

Moderira: Avgust Jauk, Arnes

Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 11.35–13.15

Omrežno spremljanje z mobilnimi napravami: globalni dostop, lokalne prednosti

Domenico Vicinanza, DANTE

Domenico Vicinanza je zaposlen kot produktni vodja v organizaciji DANTE v angleškem Cambridgu. Ima magisterij in doktorat iz fizike in je profesionalni glasbeni skladatelj. Sedem let je bil zaposlen kot raziskovalno-znanstveni asistent v Cernu v Ženevi. Ukvarjal se je z administracijo računskih kapacitet v omrežju LHC Computing Grid, sistemsko administracijo, upravljanjem virov IT, odpravljanjem omrežnih težav, visokozmogljivim računalništvom in zagotavljal podporo za storitve in izobraževanje. Kot tehnični koordinator sodeluje tudi pri uporabi distribuiranega računalništva in naprednih omrežnih tehnologij v glasbi in vizualni umetnosti v okviru pobud za rekonstrukcijo glasbenih inštrumentov ASTRA (Ancient instrument Sound/Timbre Reconstruction Application) in Lost Sounds Orchestra pri projektih GÉANT in EUMEDCONNECT.

V predstavitvi bomo izvedeli, kako mobilne naprave danes spreminjajo pristop k spremljanju in odpravljanju težav v omrežjih. Tablični računalniki, pametni telefoni in drugi odjemalci postajajo vse bolj priljubljeni. Zato je vse pomembnejša njihova vloga pri zagotavljanju vseprisotnega, hitrega in prilagodljivega dostopa do sprotnih podatkov o stanju omrežja. Predstavljeni bodo najnovejši dosežki na področju spremljanja in odpravljanja težav v omrežjih z mobilnimi napravami: od izboljšanja omrežij do podpore oddaljenim uporabnikom, globalnega odpravljanja težav in pomoči lokalnim raziskovalnim skupnostim.

Celotni članek

Pouk je dolgočasen, vključimo mobilno napravo

Janko Harej, E-šolstvo

Janko Harej je višji predavatelj na ŠC Nova Gorica. Zanimajo ga vsi vidiki uvajanja IKT v šole. Sodeloval je pri prenovah učnih programov, razvoju e-gradiv in e-učbenika, vzpostavljanju različnih spletnih storitev ter usposabljanju strokovnih delavcev v šolstvu.

Na šolah je veliko računalniške opreme. Največ je prinesejo učenci in dijaki s seboj – v žepu. Čas je, da začnemo mobilne naprave redno uporabljati tudi pri pouku. Kako? Možnosti je zelo veliko ...

Celotni članek

Videokonference na mobilnih napravah in poenotene komunikacije

David Vrtin, Arnes

David Vrtin je pridobil naziv univ. dipl. inž. el. na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Z akademskimi in raziskovalnimi omrežji se je spoznal že jeseni 1990, kjer ga je takoj zanimalo, kako lahko prek računalniškega omrežja na čim večji razdalji v živo komunicira z drugimi. Na Arnesu je zaposlen od leta 2001 na področju omrežnih storitev, kjer se ukvarja predvsem z avdio in video komunikacijo v realnem času. Leta 2003 je z vzpostavitvijo večtočkovnih videokonferenčnih storitev H.323 uvedel Arnesove multimedijske storitve in jim dodal še pretočni video na zahtevo (VoD) ter snemanje in prenos videa v živo. V zadnjem času daje poseben poudarek vpeljavi videokonferenc visoke ločljivosti v široko uporabo z uporabo tehnologije v vseh njenih možnostih.

Arnes nudi večtočkovne videokonference že od leta 2003, od leta 2011 pa le-te omogočajo uporabo videa vse do polne visoke ločljivosti FullHD. Videokonferenčni programi za videokonference H.323/SIP na osebnih in prenosnih računalnikih pa tudi na tablicah in pametnih telefonih so se v zadnjem letu precej prenovili in poenostavili. Nekateri tako od uporabnika ne zahtevajo več vnosa posebnih nastavitev, nekateri se namestijo popolnoma samodejno, celo brez kakršnihkoli registracij, so brezplačni in tako omogočajo prenos, namestitev in priključitev v videokonferenco tudi v manj kot eni minuti. Ali to pomeni, da bomo videokonference končno le lahko uporabljali vedno in povsod, kjer jih bomo potrebovali, ne bomo več razmišljali o tehničnih podrobnostih in bomo enostavno prehajali med različnimi napravami in omrežji?

Celotni članek

Mobilni ekosistem skozi prizmo trga

Andraž Logar, 3fs

Direktor podjetja 3fs, d. o. o., svetovalec podjetij Toshl in POViO, diplomant šole MDS Auckland, ki že desetletje profesionalno deluje na področju mobilnih tehnologij, telco tehnologij, uporabniških vmesnikov, dizajna in digitalnega marketinga. Prek podjetja
3fs, d. o. o., redno sodeluje s podjetji, kot so Ericsson, Nokia, Mindshapes, Telcel ...

Svet pametnih telefonov predstavlja ogromno priložnost, a ne brez pasti. Za morebitni uspeh je treba znižati faktor sreče na minimum s poglobljenim znanjem o področju, primerno tehnološko in oblikovno rešitvijo, načrtovanjem marketinških dejavnosti in izredno stroškovno pazljivostjo. In prav zato govorimo o ekosistemu.

Celotni članek

Moderira: Damjan Harisch, Arnes

Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 14.30–16.00

Varna brezžična omrežja so temelj za internet stvari

Luka Mali, FE, UNI-LJ

Luka Mali je raziskovalec v Laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer se ukvarja s komunikacijami med napravami (M2M), mobilnimi sistemi 4G, brezžičnimi komunikacijami, senzorskimi omrežji in z aplikacijami interneta stvari (IoT). Kot raziskovalec, proof-of-concept razvojnik in svetovalec sodeluje na različnih industrijskih in raziskovalnih projektih.

Brezžično povezovanje najrazličnejših naprav med seboj bo omogočilo novo ero interneta, t. i. dobo interneta stvari. Ali obstoječe brezžične tehnologije omogočajo zadostno stopnjo varnosti za komunikacijo s cestno signalizacijo, medicinskimi senzorji ali bančnimi avtomati? Kaj pa javne brezžične dostopovne točke, poslovna in domača brezžična omrežja, na katera povezujemo osebne mobilne terminale in prek katerih sinhroniziramo zaupne podatke v oblak? Ali Slovenci dovolj ščitimo svoja brezžična omrežja? Kaj so glavne nevarnosti, ki se jih uporabniki brezžičnih omrežij ne zavedamo in kaj so poglavitni izzivi pri varnem omreženju nekaj 10 milijard naprav v prihodnjih letih?

Celotni članek

Mobilne naprave napadajo!

Tadej Hren, SI-CERT

Tadej Hren je od leta 2004 zaposlen na nacionalnem centru za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki deluje v okviru Arnesa. Tu skrbi za koordinacijo reševanja varnostnih problemov na omrežju.

Naša omrežja so zelo pogosto tarča napadalcev. Z množično uporabo brezžičnih omrežij napadalec ne potrebuje več fizičnega dostopa, ampak lahko napad izvaja z oddaljene lokacije, torej je lahko tudi precej daleč stran od vaših prostorov. Po drugi strani pa so pametne mobilne naprave postale tako zmogljive, da se lahko napad izvaja z naprave, ki jo imamo skrito v žepu. Na predavanju si bomo ogledali, na kakšen način lahko napadalec izvaja napad na omrežje s pametne mobilne naprave in katere možnosti zaščite obstajajo.

Celotni članek

Smo dovolj pametni za pametne naprave?

Andrej Tomšič, IP-RS

Andrej Tomšič se je v letu 2002 zaposlil na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je kot član eEUROPE+ 2003 Statistical Working Group deloval predvsem na področju metrike informacijske družbe in bil član naslednjih teles DG INFSO pri Evropski komisiji: eEUROPE +2003 Statistical Working Group, eAccessibility Expert Group, ENISA National Liaison Officer, eEUROPE 2005/i2010 in Safer Internet plus Management Committee. Leta 2006 je magistriral iz informacijskoupravljavskih ved na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pri Informacijskem pooblaščencu je zaposlen od maja 2006, ukvarja pa se predvsem s pravnimi, tehnološkimi in družbeno-ekonomskimi izzivi zasebnosti v informacijski družbi. Informacijskega pooblaščenca zastopa v mednarodni delovni skupini IWGDPT in Article 29 Working Party Technology Subgroup ter Future of Privacy. Opravljen ima tečaj in izpit za vodilnega presojevalca po standardu varovanja informacij ISO/IEC 27001:2005.

Pametni telefoni in tablice so že del našega vsakdanjika, prihajajo pametna očala, nadgrajena resničnost, droni. V trgovinah na drobno lahko vsakdo kupi naprave, ki omogočajo nadzor na
debelo – bližamo se svetu, kjer vsak lahko nadzoruje vsakogar, in izgubljamo moč odločanja o mejah naše zasebnosti, saj imamo čedalje manj besede pri tem, kdaj, kje, s čim, kako, v kakšnem obsegu in s strani koga smo nadzorovani. Ali smo kot družba in kot posamezniki dovolj pametni za uporabo tako pametnih naprav?

Celotni članek

Moderira: Tomi Dolenc, Arnes

Sekcija A (Dvorana A, Hotel Kompas), 16.30–18.00

(Vsakdanje) Dogodivščine Arnesove uporabnice

Andreja Nagode, OŠ Ivana Cankarja

Andreja Nagode, profesorica slovenskega jezika in univ. diplomirana bibliotekarka, se je takoj po obeh diplomah (v eni je med drugim analizirala spletne strani tujih in domačih visokošolskih knjižnic) zaposlila kot šolska knjižničarka v OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Ves čas svojega dela z uporabniki spremlja vpliv internetnega medija nanje. V zadnjih dveh letih se je spoprijela tudi z uredniškim delom in organizacijo spletne strani šolske knjižnice, pri svojem delu nenehno preizkuša različne IKT-storitve, s katerimi knjižnico še bolj približa uporabnikom. Sodelovala je pri organizaciji 3 posvetovanj Društva šolskih knjižničarjev na temo rabe IKT v šolskih knjižnicah.

Avtorica predstavitve kot večina knjižničark zelo rada pripoveduje in bere zgodbe. V predstavitvi bo kot tak opisan njen dan iz zornega kota Arnesove uporabnice. Rdeča nit zgodbe so različne Arnesove storitve, ki jih kot laična uporabnica pri svojem delu potrebuje in uporablja. Predstavljena je raba spletne pošte, njej sorodna storitev Arnes FileSender, ki omogoča pošiljanje večjih datotek, in Blog Arnes, prek katerega avtorica samostojno ureja spletno stran šolske knjižnice. V okvirih vsakdanjih zagat so kot ustrezne rešitve predstavljene storitve Arnes Planer, Spletne konference Vox, prenos v živo in uporaba Arnesovega videoportala.

Celotni članek

Arnes in oblačne storitve

Andrej Bagon, Arnes

Andrej Bagon je na Arnesu od leta 2007 zaposlen na oddelku za sistemsko aplikativno podporo, kjer se ukvarja predvsem z nadzorom sistemov, virtualizacijo in oblačnimi storitvami ter s hrambo podatkov.

Katere oblačne storitve obstajajo in kakšne so njihove možnosti, so pomembne informacije za uporabnike, ki tovrstne storitve že uporabljajo, ali se bodo z njimi v prihodnosti srečali. Arnesove oblačne storitve ponujajo rešitve, kot so na primer izmenjava do 100 GB velikih datotek, dostop do hitrih, zanesljivih in varnih gostujočih virtualnih strežnikov, kako kot uporabnik za shranjevanje varnostne kopije lahko izkoristite možnost shranjevanja datotek na strežnikih in podobno. Kot odgovor na to bodo predstavljene Arnesove storitve in načini uporabe, ki jih morda še ne poznate, in sicer poštni račun kot hramba podatkov, gostujoči virtualni strežniki, Arnes Filesender, strežnik v oblaku in podatkovna shramba v oblaku.

Celotni članek

Mobilna Arnesova multimedija

Matjaž Batič Finžgar, Arnes

Matjaž, po izobrazbi diplomirani fizik, je na Arnesu zaposlen na oddelku za multimedijo. Je strokovnjak na področju spletnih konferenc Adobe connect in Spletnih konferenc VOX. Zadnja leta svoje delo usmerja v pretočni video in prenose v živo. Je vodja projektov Spletne konference VOX in Arnes Video portal.

Iščete multimedijski portal, ki ponuja več? Arnes video portal združuje Arnesove multimedijske storitve, saj omogoča objavljanje videoposnetkov, video prenose v živo ter objavljanje posnetkov konferenc VOX in MCU. S tem portalom omogočamo vsem profesorjem, da svoje video vsebine predstavijo zelo širokemu krogu uporabnikov ali zgolj izbranemu razredu študentov. Vse Arnesove multimedijske storitve lahko aktivno uporabljate na osebnih računalnikih in mobilnih napravah. Na predavanju se bomo osredotočili na mobilne vidike Arnesovih multimedijskih storitev in praktične nasvete za uporabnike.

Celotni članek

Arnes predal – klik, klik ... brez papirja, imam Arnes spletno pošto

Iris Govedič, Arnes

Iris Govedič je na Arnesu zaposlena od leta 2008. Deluje na oddelku za upravljanje omrežja in svetovanje ter sodeluje pri podpori federaciji ArnesAAI.

Pred letom dni smo vam predstavili vmesnik za ustvarjanje osebnega paketa – Arnes predal. Zamislili smo si ga kot orodje za samostojno upravljanje vašega osebnega prostora na Arnesovem strežniku, kjer imate svojo elektronsko pošto, prostor za statično domačo stran, prostor za odlaganje datotek in še kaj. Storitev je bila skoraj leto dni v pilotni fazi. V tem času smo odpravili pomanjkljivosti in sedaj je pripravljena na produkcijo. Predstavljena bo funkcionalnost storitve, izkušnja brez prijavnic in obrazcev ter klikanje do boljše uporabniške izkušnje.

Celotni članek

Moderira: Domen Božeglav, Arnes

Sekcija B (Dvorana B, Hotel Kompas), 16.30–18.00

Izgradnja mestnih akademskih optičnih omrežij

Jože Hanc, Arnes

Jože Hanc je med študijem sodeloval v delu fundacije Soros pri vzpostavitvi in vzdrževanju mrežne infrastrukture ter pri specifikacijah in nakupih opreme za donacije. Po zaključku študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko se je zaposlil na Arnesu, kjer ravnatelje, župane in občine seznanja s prednostmi hitrih povezav za šole in vodi projekte vzpostavljanja lokalnih in mestnih akademskih optičnih omrežij.

Pot do izgradnje mestnega optičnega omrežja se začne pri denarju, konča pa pri hitri povezavi šole v omrežje Arnes in v internet. Pri takem projektu sodelujejo računalničarji na šolah, ravnatelji, strokovni delavci na občinah in celo župani. Skupaj poiščemo možnosti za uporabo obstoječe kanalizacije ali izgradnjo nove in položitev optičnih kablov. Kako potekajo taki dogovori? Kje najdemo podatke? Kdo so gonilne sile projektov? Kako potekajo projekti, pri katerih skupaj zagotovimo sredstva? Pogledali bomo primera Kočevja in Slovenj Gradca ter naredili hiter pregled aktivnih projektov po ostalih krajih v Sloveniji.

Celotni članek

Neželena elektronska pošta

Nejc Porenta, Arnes

Jernej Porenta je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Na Arnesu skrbi za strežnike, ki preprečujejo, da bi neželena elektronska pošta končala v predalih uporabnikov.

Neželeno elektronsko pošto poznamo vsi in vsem nam povzroča preglavice. Na predavanju bomo predstavili več zanimivosti o ozadju masovnih neželenih sporočil, več nasvetov, kako se braniti pred njimi in kako to počnemo na Arnesu (oziroma kako to počnejo še večji).

Celotni članek

Uredite si svoje DNS-zapise

Klemen Andreuzzi, Arnes

Klemen Andreuzzi je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na Arnesu, kjer je zaposlen že 5 let, dela na področju sistemske administracije. Svoje široko znanje uporablja pri razvoju in vpeljavi naprednejših storitev (DNS, elektronska pošta, požarni zidovi, izenačevalniki obremenitve, visokorazpoložljivi sistemi, optimizacije ...). V prostem času se ukvarja z računalniško grafiko in računalniškim vidom.

V letošnjem letu bomo izvedli obsežno prenovitev sistema za upravljanje z domenami (DNS), ki bo uporabnikom omogočala upravljanje z lastnimi domenami. Prek sistema boste uporabniki lahko dodajali domene in urejali DNS-zapise. Uporabniki boste s tem sistemom pridobili še večji nadzor nad DNS-zapisi domen in prihranili čas, potreben za upravljanje z njimi. Sistem bo prešel v beta fazo predvidoma v drugi polovici leta 2013, uporabnikom pa bo na razpolago po uspešnem zaključku testiranja.

Celotni članek

Z gridom do novih odkritij v znanosti

Jure Kranjc, Arnes

Jure Kranjc je na Arnesovem oddelku za sistemsko aplikativno podporo zaposlen od leta 2009. Deluje na področju strežniške virtualizacije, oblačnih storitev in visokozmogljivih računskih centrov. Sodeluje tudi pri projektu Slovenske iniciative za nacionalni grid.

V slovenskem raziskovalnem prostoru je potreba po dostopnih visokozmogljivih računskih centrih postala vsakdanjost. Raziskovalci in znanstveniki potrebujejo za svoje projekte veliko računskih in podatkovnih virov, ki jih njihove organizacije pogosto ne morejo zagotoviti. Organizacije so zato začele svoje kapacitete deliti med seboj, jih povezovati tako, da za uporabnika delujejo kot razpršeni superračunalnik. Govorimo o tehnologiji grid. Grid danes uporabljajo v različne namene: pri iskanju zdravil, preučevanju podnebnih sprememb, simulacijah potresov in še kje. V predstavitvi bomo spoznali tehnologijo grid in primere projektov, ki brez te tehnologije ne bi mogli zaživeti.

Celotni članek

Arnes labs

Peter Kacin, Arnes

Peter Kacin je študent Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2010 je sodelavec Arnesa, kjer aktivno sodeluje na oddelku za sistemsko aplikativno podporo pri pripravi novih in vzdrževanju obstoječih storitev.

Arnes labs je okolje za predstavitev in preizkušanje novih perspektivnih storitev. Arnes labs smo pripravili z namenom omogočiti uporabnikom testiranje preizkusnih storitev in za pridobitev povratnih informacij o zanimivosti in uporabnosti le-teh. Storitev se bo v primeru dobrega odziva uporabnikov v prihodnosti pridružila ostalim produkcijskim storitvam.

Celotni članek

Moderira: Maja Vreča, Arnes

Dobrodošlica udeležencem s tradicionalno sirovo poslastico ter skupno druženje (Dvorana C, Hotel Kompas), od 18.30 dalje

*Program Konference Arnes 2013 je okviren, mogoče so manjše dodatne spremembe.

Program konference

NOVICE SIRikt 2013

NAGRAJENKA
Med vsemi, ki so izpolnili spletni vprašalnik konference, smo izžrebali nagrajenko. Srečna dobitnica novega telefona je Jana Petek Volčanšek. Čestitke!

PIŠKOTKI
Spletna stran www.sirikt.si uporablja piškotke, ki so pomembni za njeno delovanje. Več.

FOTOGALERIJA
Oglejte si utrinke dogajanja na konferenci, ki jih je ujelo oko foto-objektiva Več.

POSNETKI PREDAVANJ
Posnetke predavanj konference SIRikt 2013 najdete na programu konference SIRikt 2013. Več.

POSNETEK SPLETNE OKROGLE MIZE
Ste zamudili torkov dogodek - spletno okroglo mizo »Družabna omrežja so spremenila naše družbeno življenja, ali bodo preoblikovala tudi našo šolo?«? Posnetek dogajanja si lahko ogledate na povezavi.

POSNETEK VIDEOKONFERENČNEGA DNE
Posnetek videokonferenčnega dne si lahko ogledate na tej povezavi.

SPREMLJAJTE NAS
Vabimo vas, da nas spremljate tudi preko družabnih omrežij:

Prispevki 2013

ZBORNIK