Konferenca Arnes 2012 (21. 3. 2012)
20 LET INTERNETA LJUDI
Konferenca Arnes povezuje uporabnike s področja izobraževanja, raziskovanja ter kulture in je namenjena širokemu krogu obiskovalcev, saj pokriva tako uporabniške kot tudi sistemske vidike uporabe novih tehnologij.
V letu 2012 Arnes praznuje 20 let svojega delovanja. V teh 20 letih smo bili priča izjemnemu napredku internetne infrastrukture in storitev, prihodnost pa nam napoveduje »internet stvari«. Vendar smo ljudje tisti, ki nam ta tehnologija omogoča vedno lažje sodelovanje, in prav naše sodelovanje rodi razvoj vedno boljše tehnologije. Zato bi ob tej obletnici radi spomnili, da teh dvajset let gradimo omrežje ljudi, ne le žic. Na tokratni konferenci si bomo ogledali, kako smo internet uporabljali v njegovih začetkih in kaj nas čaka v prihodnosti, poseben poudarek pa bomo dali storitvam, ki nam pri naših aktivnostih lahko pomagajo že danes.
Ogledate si lahko tudi konferenčni promocijski letak in konferenčni zbornik 
.
Datum in lokacija
21. 3. 2012, od 9.30 ure dalje. Konferenca bo potekala v Hotelu Kompas, Kranjska Gora.
Prijava na konferenco
Prijava na konferenco bo odprta od 1. februarja 2012 do zapolnitve prostih mest.
Program konference*
Registracija udeležencev (8.00–9.30)
Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 9.30–11.15 |
Otvoritev Konference Arnes 2012
Nagovor Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Nagovor direktorja Arnesa, Marka Bonača
Nagovor predstavnika konference "Na poti k e-kompetentni šoli"
20 let delovanja Arnesa - želje uporabnikov za naslednje desetletje, Davor Šoštarič, IZUM
Moderira: Tomi Dolenc, Arnes
Mejniki v slovenskem izobraževalnem in raziskovalnem omreževanju
Avgust Jauk, Arnes
Avgust Jauk je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan sodeloval pri vpeljevanju omrežnih storitev in interneta v Slovenijo. Po magisteriju iz varnosti elektronskega prenosa podatkov se je zaposlil na Arnesu, kjer od leta 1993 vodi tehnični sektor ter sodeluje v mednarodnih projektih in tehničnih delovnih skupinah pri izgradnji nove generacije evropskega izobraževalnoraziskovalnega omrežja GÉANT.
Se še spomnite, kakšno je bilo prvo omrežje v Sloveniji in kako se je imenovalo? Katere storitve so bile takrat na voljo? Kako smo uspeli prehoditi dolgo pot od nekajkilobitnih povezav do današnjih optičnih zvez, ki omogočajo več 10 gigabitov, ter kakšne težave smo pri tem premagovali? Katere zahtevnejše storitve so s tem postale mogoče? Kje smo danes, kam gremo in kje so trenutno glavne ovire? Vse to in še kaj bo tema tega prispevka.
Internetne inovacije v podporo znanosti in izobraževanju
Cees de Laat, University of Amsterdam
Prof. dr. Cees de Laat je predsednik raziskovalne skupine za razvoj in izvedbo sistemov ter omrežij na amsterdamski univerzi. Skupina se ukvarja z raziskovanjem optičnih/komutiranih omrežij za internetni prenos ogromnih količin podatkov v e-znanstvenih programih TeraScale, semantičnega spleta za opis omrežij in povezanih sredstev ter varnosti sistemov ter zasebnosti podatkov v porazdeljenih okoljih. Je tudi član upravnega odbora organizacije Open Grid Forum, sopredsednik raziskovalne skupine Grid High Performance Networking Research Group (GHPN-RG), predsednik združenja GridForum.nl in član upravnega odbora organizacije ISOC.nl. Cees je soustanovitelj in organizator več srečanj organizacije Global Lambda Integrated Facility (GLIF) ter ustanovni član organizacije CineGrid.org. http://www.science.uva.nl/~delaat
Cees de Laat bo v svojem plenarnem govoru govoril o uporabi najsodobnejših omrežij pri podpori e-znanosti in mnogih prednostih omrežij ter e-infrastrukture za raziskovalce v številnih strokah. Na podlagi bogatih izkušenj iz projektov s področja fizike osnovnih delcev, radijske astronomije, projektiranja nasipov, medicinskih in drugih raziskav nam bo Cees de Laat predstavil, kako so se z inovacijami na področju omrežij razvile nove oblike in nove možnosti sodelovalnega raziskovanja.
Odprta pot za raziskovanje na evropski in svetovni ravni: prednosti sodelovanja Arnesa v omrežju GÉANT
Jessica Willis, DANTE
Jessica Willis dela v oddelku za odnose s partnerji v organizaciji DANTE, ki se ukvarja z načrtovanjem, izgradnjo in upravljanjem naprednih mednarodnih hrbteničnih omrežij v imenu evropskih raziskovalnih ter izobraževalnih omrežij, med katerimi je tudi Arnes. DANTE upravlja omrežje GÉANT, ki velja za največje in najnaprednejše mednarodno raziskovalno omrežje na svetu. V okviru svojih delovnih nalog zagotavlja storitve partnerjem v omrežju GÉANT, tudi Arnesu, in si prizadeva, da le-ti lažje sodelujejo v projektu.
Na predavanju boste spoznali, kako uspešno delovanje Arnesa v omrežju GÉANT uporabnikom omogoča sodelovanje na mednarodni in svetovni ravni. Izvedeli boste, katere so prednosti za posamezne uporabnike Arnesa v Sloveniji in tudi za slovensko ter evropsko konkurenčnost v celoti, saj je projekt ključni del vizije EU o brezmejni coni za raziskave. Jessica bo predstavila primere uporabnikov, ki uporabljajo storitve omrežja GÉANT, in povedala, kako lahko uporabniki v Sloveniji v največji meri izkoristite dostop do omrežja GÉANT.
Moderira: Avgust Jauk, Arnes
Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 11.45–13.15 |
Kako smo vodili projekte s pomočjo IRC-a
Đulijana Juričič, OŠ Trnovo
Đulijana Juričič, magistra elektrotehnike, zaposlena na OŠ Trnovo, je učiteljica fizike in računalniških predmetov, organizatorka informacijskih dejavnosti, članica in koordinatorka različnih sodelovalnih in razvojnih projektov ne le na šoli, ampak tudi na državni in mednarodni ravni. Je soavtorica učbenikov in delovnih zvezkov za fiziko, priročnika za vključevanje v mrežne projekte in različnih strokovnih člankov in referatov. Sodeluje z MŠŠ in ZRSŠ na področju uporabe IKT v vzgoji in izobraževanju ter pri predmetni razvojni skupini za fiziko. Vrsto let se ukvarja s področjem varne rabe interneta. Je mentorica številnim učencem pri raziskovalnih nalogah in tekmovanjih iz fizike.
Šole v Sloveniji so sodelovale z drugimi na državni in mednarodni ravni že pred obstojem sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Uvajanje in razvoj IKT sta intenzivno vplivala tudi na to področje delovanja šol. Navdušenost nad preprosto izmenjavo elektronskih sporočil je zamenjala potreba po kompleksnejših komunikacijskih storitvah, ki naj bi med drugimi omogočale ne le on-line komunikacijo, ampak tudi objavo različnih prispevkov in sporočil, ki bi bili dostopni vsem sodelujočim, izmenjavo le-teh, iskanje partnerjev itd. Ali ni to bistvo socialnih omrežij?
Družabni splet in mi
Domen Savič
Domen Savič, univerzitetni diplomirani novinar, ima z družboslovnimi vidiki spletnih tehnologij več kot deset let izkušenj. Kot vabljen predavatelj izvaja predavanja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, multimedijskih centrih po vsej Sloveniji in pri izbranih naročnikih (Urad vlade za komuniciranje, založba Rokus in drugo). Od leta 2005 je sourednik neodvisnega portala E-demokracija.si, ki je bil leta 2011 kot najboljši projekt e-vključevanja in e-participacije v Sloveniji nominiran za nagrado World Summit Award.
Družabni splet (Facebook, Twitter ...) postaja vedno bolj prisoten v našem okolju. Kako načrtovati prisotnost v spletnih omrežjih, kdaj jih uporabiti in kdaj se jim izogniti v širokem loku? Kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji in kam kažejo svetovni trendi?
Objavi in pozabi do zlorabe
Andrej Tomšič, IP
Andrej Tomšič je leta 2006 magistriral iz informacijsko-upravljavskih ved na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V letu 2002 se je zaposlil na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je kot član eEUROPE+ 2003 Statistical Working Group deloval predvsem na področju metrike informacijske družbe. Z delom je nadaljeval na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter sodeloval v Svetu projekta SAFE.SI ter Sosvetu za statistiko informacijske družbe. Bil je član naslednjih teles DG INFSO pri Evropski komisiji: eEUROPE +2003 Statistical Working Group, eAccessibility Expert Group, ENISA National Liaison Officer, eEUROPE 2005/ i2010 ter Safer Internet plus Management Committee. Pri Informacijskem pooblaščencu je zaposlen od maja 2006.
Spletna družabna omrežja postajajo čedalje bolj vpeta v naš vsakdan, kot marsikje drugje pa tudi tu ne gre brez osebnih podatkov. Uporabniki pogosto brezskrbno objavljajo kopico svojih podatkov, ponudniki družabnih omrežij pa imajo prav tako še marsikaj za postoriti, da bodo varuhi zasebnosti mirneje spali. V prispevku bodo spletna družabna omrežja obravnavana skozi prizmo varstva osebnih podatkov in zasebnosti.
Arnes video portal
Matjaž Batič Finžgar, Arnes
Matjaž Batič Finžgar je na Arnesu zaposlen od leta 2007 in deluje na oddelku za multimedijo. Specializiral se je za spletne konference VOX, hkrati je vodja projekta Arnes video portala, pretočnega videa in Flash videa v živo.
Konec 2011 smo na Arnesu pripravili nov video portal za pretočni video v flashu. Namenjen je objavljanju video posnetkov, ki so jih uporabniki posneli s svojimi kamerami ali telefoni. V kratkem pa bo portal omogočal tudi prenose v živo.
Moderira: Maja Vreča, Arnes
Plenarna predavanja (Dvorana A, Hotel Kompas), 14.30–16.00 |
Z e-identiteto do storitev
Tomi Dolenc, Arnes
Tomi Dolenc je sodelavec Arnesa od leta 1994. Kljub računalniški izobrazbi se najraje pogovarja z ljudmi in se vseskozi posveča predvsem komunikaciji z uporabniki pri uvajanju novih tehnologij in storitev, zadnja leta tudi vodi oddelek za komunikacijo na Arnesu. Prepričan je, da je vsako tehnološko rešitev mogoče preprosto razložiti.
Na voljo vam je vedno več storitev in tudi Arnes v zadnjem letu ponuja kar precej novega. Pogosto pa se niti ne zavedate, da geslo za uporabo teh novih storitev verjetno že imate. »Finta« je v tem, da tudi v Sloveniji vedno več institucij (vse univerze, kar nekaj šol) podeljuje svojim članom oz. uporabnikom e-identitete, ki jih »priznavajo« različne storitve na podlagi skupnega modela (t. i. AAI). Če sami takšne e-identitete še nimate, jo boste verjetno dobili jutri. Danes pa lahko za dostop do teh storitev preprosto uporabite Arnesovo uporabniško ime na nov način.
Dobili smo ArnesAAI, kaj sledi?
Blaž Divjak, Arnes
Blaž Divjak je študent fakultete za računalništvo in informatiko. Od leta 2010 je član Arnesa in aktivno sodeluje pri podpori infrastrukture ArnesAAI.
ArnesAAI pridruženim organizacijam poenostavlja upravljanje uporabniških imen in gesel ter njihovim uporabnikom daje možnost uporabe aplikacij, ki so vključene v ArnesAAI (npr. Spletne konference VOX) ali katero izmed lastnih aplikacij, ki podpirajo tovrstno prijavo. Za prijavo v vse aplikacije se uporablja enotno uporabniško ime, preverjanje istovetnosti pa se izvede le enkrat dnevno na prijavnem strežniku domače organizacije. Aplikacije pridobijo le dostop do uporabniških podatkov, ki jih potrebujejo za nudenje storitve, kar povečuje anonimnost. Na predavanju se bomo prepričali, da je ArnesAAI en velik Wau in le majhen Bau-Bau.
Upravljanje z identitetami
Milan Podbršček, TŠCNG
Milan Podbršček je zaposlen na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici. Deluje kot učitelj in predavatelj na višji strokovni šoli. V projektu e-šolstvo / zahod vodi tehnično podporo.
Povezovanje storitev v zadnjem času vedno pogosteje rešujemo z imeniki (LDAP in AD, znotraj organizacije) in AAI-jem (zunaj organizacije). Upravljanje z identitetami znotraj imenikov ni enostavno rešljivo, zato smo se odločili razviti spletno aplikacijo, ki nam bo v pomoč pri tem delu. Kot dodano vrednost lahko aplikacija nudi vir podatkov o učečih in njihovih starših ter zaposlenih tudi drugim aplikacijam, ki jih uporabljamo pri našem delu.
Zaščitimo svoje omrežje
Matej Breznik, SI-CERT
Matej Breznik je diplomirani inženir elektrotehnike. Njegovo delo je bilo v preteklosti povezano predvsem s področjem načrtovanja, izvedbe in vodenja telekomunikacijskih sistemov, iskanja rešitev in postavitev informacijske infrastrukture hotelov, vzdrževanje računalniških omrežij in izdelave programskih rešitev. Danes je zaposlen na SI-CERT-u, kjer deluje na področju reševanja varnostnih problemov v računalniških omrežjih.
Problematika omrežne varnosti je prisotna od nekdaj. Z množičnim pohodom in bližanjem medmrežja slehernemu posamezniku pa je pridobila na veljavi. Priča smo približevanju medmrežja na vsakem našem koraku in s tem tudi prenosom za nas pomembnih informacij v medmrežje. Tudi oblike običajnega druženja se spreminjajo, tako dandanes posamezniki množično komunicirajo prek medmrežja. Z vsem opisanim je naša spletna identiteta kot tudi omrežna varnost še posebej pomembna. V primeru slabe zaščite posameznika lahko zloraba privede do kraje identitete, podatkov, denarja ali celo česa hujšega. Cilj predavanja bo poslušalcem omogočiti vpogled v grožnje, ki pretijo uporabnikom omrežij v zadnjih letih. Pogledali si bomo, do kakšne spremembe vstopne točke napadalcev je prišlo v zadnjih letih, ter pregledali mehanizme, ki so nas ščitili pred njimi. Obenem bomo preučili tudi metode, s katerimi novodobni napadalci pridobijo dostop do sistemov naše organizacije, in na primerih izpostavili ključne točke, na katerih je naša zaščita in pozornost še posebej pomembna. Med predavanjem bomo obdelali tudi novodobne načine ciljanih usmerjenih napadov ter ovrgli nekaj mitov o zaščiti pred njimi.
Moderira: Tomi Dolenc, Arnes
Sekcija "Storitve" (Dvorana A, Hotel Kompas), 16.30–18.20 |
Arnesov izobraževalni in raziskovalni internet: od 14 kb/s do nekaj 10 Gb/s
Ksenija Furman Jug, Arnes
Ksenija Furman Jug je del Arnesove ekipe že od leta 1994. Še v časih povezav 14 kb/s je sodelovala pri izgradnji Arnesovega hrbteničnega omrežja. Upravljala je modemske vstopne točke za 60.000 uporabnikov klicnega dostopa, od leta 2007 pa vodi skupino za svetovanje in nadzor omrežja. S sodelavci v skupini skrbi za to, da so povezave zavodov v omrežje ARNES po meri uporabnikov.
V 20 letih se je kapaciteta mednarodne povezave omrežja ARNES povečala več kot 650.000-krat. Prenos multimedijskih vsebin zahteva vedno večje kapacitete prenosnih poti. Če želimo graditi računalništvo v oblaku, se moramo najprej lotiti gradnje zanesljive optične infrastrukture pod zemljo. Potrebe torej rastejo in danes je prava in dolgoročna rešitev optična povezava. Kakšne možnosti imajo zavodi za uporabo optičnih povezav? Kaj lahko storijo tisti, ki možnosti za optično povezavo (še) nimajo?
Novi osebni paket – naklikaj si svoj mail
Maja Vreča, Arnes
Maja Vreča je zaposlena na Arnesu od leta 1995 in je vodja oddelka za osnovno pomoč uporabnikom.
Uporabniki storitev si vedno želimo, da nam za uporabo posameznih storitev ne bi bilo treba izpolnjevati raznih obrazcev. Želimo si, da bi bilo vse, kar potrebujemo, oddaljeno le nekaj klikov. Če ste tudi vi naveličani prijavnic in obrazcev za podaljševanje, vas bo gotovo zanimalo, kako bi lahko prešli na nov, hitrejši brezpapirni način kreiranja in podaljševanja Arnesovih elektronskih naslovov in uporabniških imen.
Arnes Planer – vedno usklajeni in Blog.arnes – spletna stran v desetih minutah
Mitja Mihelič, Arnes
Mitja Mihelič je diplomirani inženir računalništva in informatike. Od leta 2008 je na Arnesu zaposlen v oddelku sistemske in aplikativne podpore. Med drugim je skrbnik storitev Arnes Planer in Blog.arnes.
Usklajevanje skupnih časovnih terminov ali različnih vsebin je običajno zahtevalo veliko izmenjanih elektronskih sporočil med sodelujočimi. Arnes Planer postopek usklajevanja močno poenostavi. Udeleženci le vpišejo svoje ime in izberejo časovne termine ali druge ponujene možnosti, ki jim ustrezajo. Planer sproti sešteva glasove in prikazuje rezultate za posamezne časovne termine in ostale možnosti. Spletni dnevnik oz. blog vam omogoča enostavno objavo vsebin na spletu. Svoj blog lahko na enostaven način prilagodite in ga uporabite za osebno spletno stran, spletno stran organizacije ali projekta. Uporabniki boste izbrali obliko in pripravili vsebine, na Arnesu pa bomo poskrbeli za nemoteno delovanje strežnika. Predstavljenih bo nekaj aktivnih spletnih mest in novih funkcionalnosti storitve.
Webmin – spletni vmesnik za upravljanje Arnesovih strežnikov GVS (PHP/MySQL)
Jure Kranjc, Arnes
Jure Kranjc je na Arnesovem oddelku za sistemsko aplikativno podporo zaposlen od leta 2009. Diplomiral je iz računalništva in informatike ter se ukvarja s sistemsko administracijo strežnikov Linux ter sodeluje pri projektu Slovenske iniciative za nacionalni grid.
Webmin je spletni vmesnik za upravljanje strežnikov, ki temeljijo na operacijskem sistemu Linux. Arnesovi uporabniki storitve Gostovanje virtualnih strežnikov (GVS) večinoma uporabljajo paket Asistenca, ki ponuja veliko možnosti pri izbiri programske opreme za izdelavo spletnih strani, hkrati pa vključuje tehnično podporo s strani Arnesa, ki za uporabnike izvaja tudi spremembe pomembnejših strežniških nastavitev. Webmin je rešitev, ki bo uporabnikom brez zmanjšanja varnosti povečala svobodo pri upravljanju s strežnikom, pomagala pri reševanju težav in povečala nadzor nad strežnikom.
Nov Arnesov MCU videokonferenčni portal
David Vrtin, Arnes
David Vrtin ima 22 let izkušenj na področju akademskih in raziskovalnih omrežij. Na Arnesu je zaposlen od leta 2001 na področju omrežnih storitev, kjer se ukvarja predvsem z avdio in video komunikacijo v realnem času. Leta 2003 je z vzpostavitvijo večtočkovnih videokonferenčnih storitev H.323 uvedel Arnesove multimedijske storitve in jim dodal še pretočni video na zahtevo (VoD) ter snemanje in prenos videa v živo.
Arnes od l. 2003 nudi vsem organizacijam s sobnimi videokonferenčnimi sistemi H.323 celovito storitev, ki zajema večtočkovne videokonference, snemanje videokonferenc in s pretočnim videom prenos videokonferenc na splet ter vključitev videokonferenčnih sistemov organizacij v mednarodno videokonferenčno omrežje. Z nadgradnjo osrednjega videokonferenčnega strežnika v l. 2011 videokonference podpirajo visoko kvalitetno sliko do vključno ločljivosti FullHD 1080p, osveževanje slike do 60 slik/s in prenos zvoka, primerljivega s kvaliteto glasbe z zgoščenk. Konec leta 2011 smo uporabnikom ponudili nov MCU videokonferenčni portal, preko katerega lahko uporabniki sami upravljajo s svojimi videokonferenčnimi sobami ter snemajo in prenašajo dogajanje v videokonferenci v živo na splet. Vse to poteka na Arnesovih strežnikih. Nov spletni vmesnik olajša in poenostavi uporabo videokonferenc, saj le-tega ni več treba urejati preko e-pošte in telefonskih klicev na Arnes.
Projekt Varni na internetu – ob letu osorej
Jasmina Mešić, Arnes
Jasmina Mešić je zaposlena na Arnesu in je koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti, ki poteka pod imenom Varni na internetu. Diplomirala je na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, na smeri medijske komunikacije.
Skoraj leto dni bo minilo od predstavitve projekta Varni na internetu slovenski javnosti. 7. februarja 2012, ob svetovnem dnevu varne rabe interneta, bomo lahko rekli, da se že okroglo leto z najrazličnejšimi aktivnostmi trudimo dvigniti stopnjo informiranosti o varni rabi interneta. Kratek zasuk v leto 2011 bo pokazal, kako je spletna javnost sprejela naš portal www.varninainternetu.si, katere spletne goljufije so najbolj odmevale, katera komunikacijska orodja smo uporabili za doseganje ciljnih javnosti in zakaj se je sovražnik Facebook izkazal za odličnega zaveznika našega projekta.
Moderira: Damjan Harisch, Arnes
Sekcija "Od optičnega vlakna do kakovostne komunikacije" (Dvorana B, Hotel Kompas), 16.30–18.20 |
Miha Dimec, Aleš Zavodnik, Matjaž Straus Istenič, Miha Jemec, Matej Vadnjal, vsi Arnes
Vseh pet predavateljev je članov Arnesovega oddelka za razvoj hrbteničnega omrežja. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da Miha Dimec zgradi optične povezave, Aleš jih osvetli in pripravi za prenos podatkov, Matjaž poskrbi za delovanje internetnih protokolov in usmerjanje prometa, Miha Jemec za to, da je ta komunikacija kakovostna, Matej pa, da imamo nad vsem dober nadzor in široke možnosti upravljanja.
Miha Dimec je v Arnesovi hrbtenični ekipi že od tedaj, ko je bila hitrost Arnesove mednarodne povezave 64 kb/s, uporabniki pa so se povezovali z 2400 b/s. Miha je eden od osrednjih tehnikov ekipe za hrbtenično omrežje, aktiven predvsem na področju optičnih medkrajevnih povezav in izgradnje Arnesovih vozlišč. Miha je navdušen športni strelec, igralec namiznega tenisa in kolesar. Rad se druži z ljudmi, ki imajo dober smisel za humor.
Aleš Zavodnik pomaga pri delovanju opreme, ki po enem samem optičnem vlaknu omogoča prenos več hkratnih giga- ali desetgigabitnih povezav. Sledi tehnološkim novostim in posodablja Arnesovo hrbtenično omrežje v smeri višjih hitrosti prenosa podatkov in večje zanesljivosti. V prostem času gradi hišo in je vztrajen v vzgoji majhnih dreves v posodi.
Matjaž Straus Istenič je vodilni inženir za hrbtenična omrežja, predvsem za IP-tehnologijo, usmerjevalne protokole in nadzorne sisteme. Matjaž, ki je znan kot Arnesov »IPv6-evangelist«, je član strokovnega sveta zavoda Go6, slovenske delovne skupine za IPv6 in eden od pobudnikov slovenskih IPv6-srečanj. Navdušenje nad omrežno tehnologijo uspešno združuje z nego manjšega vinograda v Beli krajini.
Miha Jemec, Arnesov strokovnjak na področju zagotavljanja kakovosti (QoS), zase pravi, da je »omreženi« inženir. V zadnjem času se večinoma ukvarja s poljem DSCP in posameznimi bitki v njem in s prepričevanjem naprav različnih proizvajalcev, da te bitke pravilno razumejo. Miha je tudi avtor svetovno znane aplikacije packETH, ki jo tudi sam s pridom uporablja v svojih testih zagotavljanja kakovosti komunikacije. Prosti čas rad preživlja kot plezalec v visokogorju.
Razvoj naprednih orodij za upravljanje Arnesovega omrežja v veliki meri sloni na Mateju Vadnjalu. Matej je izrazito praktičen in vsestranski strokovnjak, ki obvladuje tako programsko kodo kot sodobno strojno opremo. Njegovo delo je vpeto prav v vse naloge Arnesove hrbtenične ekipe, od nadzora omrežja in odprave napak pa vse do kompleksnih storitev, kakršna je vzpostavitev strežnika usmerjevalnih poti z uporabniškim portalom na stičišču slovenskih internetnih ponudnikov SIX.
Sistemski inženirji in upravitelji računalniških omrežij se zavedate, da zagotavljanje kakovosti omrežnih storitev ni enostavno. V tem sklopu predavanj boste prepoznali svoje vsakodnevne izzive. Kvalitetno komunikacijo namreč omogoča zapleten splet različnih tehnologij. Omrežna storitev je nanizana v plasteh in sestavljena iz različnih elementov – od ustreznega prostora, električnega napajanja, bakrenih kablov ali optičnih vlaken, povezovalnih tehnologijdo kompleksnejših omrežnih protokolov in programske opreme. Uporabniku je ta struktura skrita, kljub temu pa vsi njeni gradniki neposredno vplivajo na uporabnikovo izkušnjo pri uporabi omrežne storitve. Člani Arnesovega oddelka za razvoj hrbteničnega omrežja bomo predstavili to sestavljenko s primeri iz prakse. Prikazali bomo mehanizme, s katerimi zagotavljamo kakovost komunikacije in omrežnih storitev. Opisali bomo tehnologijo namenskih povezav »točka–točka« in predstavili njeno uporabnost pri uporabi storitev, kjer je zahtevana visoka kakovost, varnost in zasebnost komunikacije. Poudarili bomo pomen sodobnega protokola IPv6 in pokazali njegovo praktično uporabnost v lokalnih omrežjih. V predavanja bomo vključili nazorne predstavitve orodij, s katerimi nadziramo ključne parametre povezav. Na poljuden način bomo razkrili preplet zapletene tehnologije in izpostavili ključne točke na posameznih plasteh, na katerih je zgrajena sodobna omrežna storitev.
Moderira: Matjaž Straus Istenič, Arnes
Dobrodošlica udeležencem s tradicionalno sirovo poslastico ter skupno druženje (Dvorana C, Hotel Kompas), od 18.30 dalje |
*Program Konference Arnes 2012 je okviren, mogoče so manjše dodatne spremembe.
