Oris poglavij

  • Splošno

    Eksurzija ima 5 postaj in sicer:

    1. GRUBERJEVA PALAČA (Možen ogled po predhodnem dogovoru.)

    Cilji: spoznati zgodovinske in umetnostnozgodovinske temelje Gruberjeve palače, spoznati delovanje Arhiva Republike Slovenije.

    Čas trajanja vodenega ogleda: 60 do 90 minut

    Čas hoje od Gruberjeve palače do Špice: 20 minut


    2. ŠPICA (Izvedba kartiranja funkcije stavb na posameznih odsekih.)

    Cilj: prepoznavanje funkcij stavb, kariranje funkcij stavb, poročanje skupin.

    Čas trajanja izvedbe vaj: 45 minut (30 minut kartiranje, 15 minut poročanje) plus 30 minut (analize vode)

    Čas hoje od Špice do rečnega pristanišča: 3 minute


    3. REČNO PRISTANIŠČE NA OBMOČJU GRUBERJEVEGA PREKOPA (Obisk pristanišča/privezov.)

    Cilj: prepoznati pomen Ljubljanice kot del turistične ponudbe.

    Čas trajanja izvedbe vaje: 30 minut

    Čas hoje od rečnega pristanišča do spomenika: 3 minute


    4. GRUBERJEV SPOMENIK (Obisk Gruberjevega spomenika ter njegovo lociranje.)

    Cilj: spoznavanje življenja in dosežkov Gruberja, spoznavanje pomena izgradnje Gruberjevega prekopa za Ljubljano.

    Čas trajanja izvedbe vaje: 20 minut

    Čas hoje od spomenika do zapornic: 15 minut


    5. ZAPORNICE NA GRUBERJEVEMU PREKOPU (Pomen zapornic za uravnavanje višine vode.)

    Čas trajanja ogleda: 15 minut

    • 1. Gruberjeva palača

      Gabrijel Gruber, jezuit, hidrotehnik in arhitekt, (rojen 6. maj 1740, Dunaj/Avstrija, umrl 7. april 1805, Sankt Peterburg/Rusija.

      Leta 1769 je prišel v Ljubljano. Med njegove najpomembnejše dosežke v času bivanja v Ljubljani sodijo:

      -          bil je direktor navigacijske direkcije v Ljubljani, ki je skrbela za izboljšanje plovbe po Ljubljanici, Savi in Kolpi;

      -          leta 1772 je začel graditi t.i. »GRUBERJEV PREKOP«;

      -          leta 1773 je načrtoval izgradnjo danes imenovane »GRUBERJEVE PALAČE«. V njenih prostorih je takrat delovala ŠOLA ZA MEHANIKO IN HIDRAVLIKO. Med drugim je v  palači  našla svoje mesto tudi obsežna knjižnica za mehaniko, poljedelsko stroko, zbirka ladijskih modelov ter rudninske in naravoslovne zbirke. Šola je imela tudi astronomsko opazovalnico. Gruberjeva palača velja za umetnostnozgodovinski spomenik, saj poslikave s štukaturnimi okrasijo stopnišča in sobe, kapela s Kremser-Schmidtovimi slikami in Herrleinova freska nad stopniščno kupolo pa predstavljata biser meščanskega baroka v Ljubljani iz zadnje četrtine 18. stoletja. Danes se v prostorih Gruberjeve palače nahaja ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE.

       

      (Povzeto po: Gabriel Gruber, Wikipedija. 2018: URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gabriel_Gruber. Pridobljeno: 16. 4.2019.)

      (Povzeto po: Gruberjeva palača, Wikipedija. 2018: URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gruberjeva_pala%C4%8Da. Pridobljeno: 16. 4.2019.)

       

       

      VODEN OGLED

      Arhiv Republike Slovenije, njegovo arhivsko gradivo in Gruberjevo palačo z njenimi znamenitosti si je možno ogledati individualno ali skupinsko po predhodnem dogovoru. ogledi so brezplačno celo leto.

      Informacije: Petra Ložar, 01/24 14 236, petra.lozar1(at)gov.siwww.arh.gov.si

       

      (Vir: Javne objave in razpisi, Mizs. 2019. URL: http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/obvestila/kultura/ta_veseli_dan_kulture_2012/seznam_prireditev_2012/ljubljana/. Pridobljeno: 16. 4. 2019)

       

      DOKUMENTARNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA

      Na RTV Slovenija si lahko v sklopu arhiva pred obiskom Grubarjeve palače lahko ogledate kratko deset minutno dokumentarno-izobraževalno oddajo z naslovom Gruberjeva palača. Oddaja je dostopna na:

      https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/142801954

      Opomba: Ogled je možen le ob registraciji uporabnika.

       

      (Vir: Grubarjeva palača, dokumentarno-izobraževalna oddaja. 2012: URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/142801954. Pridobljeno: 16. 4. 2019)


    • 2. Špica

      Ime izhaja iz špičastega kopnega dela. Špica je bila nekoč priljubljeno ljubljansko kopališče in še danes velja za priljubljeno stičišče Ljubljančanov. Ima tudi zgodovinski pridih in sicer so na tem mestu našli ostane kolišč.

      Leta 2009 je bil odprt tudi nov most, 38 metrov dolga Hladnikova brv na Špici, ki mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom. Brv je zamišljena kot ultralahka struktura, namenjena izključno pešcem in kolesarjem.

       

      (Povzeto po: Park Špica. Visit Ljubljana. 2019. URL:  https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/aktivnosti/znamenitosti/park-spica/. Pridobljeno: 16. 4. 2019)

       


    • 3. Rečno pristanišče na območju Gruberjevega prekopa

      Poleti leta 2015 so slavnostno odprli ljubljansko pristanišče ob Gruberjevem prekopu. Vožnja po Ljubljanici je mogoča vse dni v letu, saj reka nikoli ne zamrzne.

       

      V vpisnik čolnov upravne enote Ljubljana je leta 2018 bilo vpisanih 27 plovil na motorni pogon za javni prevoz oseb po reki Ljubljanici.

       

      »Prve vožnje na Ljubljanici, ki so bile namenjene zabavi, segajo že v 17. stoletje. Čolnarji so takrat prevažali posamezne skupine ljudi, organizirali povorke, prirejali plese in veselice, pri čemer so več čolnov združili, nanje položili pod in plesišče zavarovali z ograjo. Leta 1660 je tako bila na reki povorka v čast cesarju Leopoldu I., leta 1702 je na Ljubljanici Filharmonično društvo organiziralo svojo prvo "veselico na vodi", leta 1797 pa o velikih zabavah na reki poroča Valentin Vodnik. Z vožnjo po Ljubljanici so proslavili celo Napoleonovo poroko leta 1810.« (Širovnik, K.)

       

      (Povzeto po: Širovnik, K., 2018: Številne turistične ladjice na Ljubljanici: Ali je rečnih kapitanov preveč? https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/ture-avanture/stevilne-turisticne-ladjice-na-ljubljanici-ali-je-recnih-kapitanov-prevec/454651. Pridobljeno: 16. 4. 2019)



    • 4. Gruberjev spomenik

      Marija Terezija je Gabrijelu Gruberju naročila, da načrtuje in realizira izgradnjo prekopa. Gruber je prišel do ideje, da bi izkoristil večji padec in speljal odvečne vode Ljubljanice okrog Grajskega hriba. Na ta način je želel rešiti pereč problem – poplavljanje Ljubljane, hkrati pa znižali vodostaj na Barju. Stroški gradnje so se zelo hitro višali in kmalu je Gruber padel v nemilost na Dunaju. Očitali so mu celo korupcijo, zato je njegovo delo nadaljeval Vincenc Struppij. Prekop so začeli graditi 1772 in zaključili 1780.

       

      Čeprav Gruber ni zaključil enega svojih najpomembnejših projektov pri nas so mu v spomin na njegove načrte in vizionarstvo postavili spomenik.

       

      (Povzeto po: Gruberjev prekop. Wikipedia. URL: https://sl.unionpedia.org/Gruberjev_kanal. Pridobljeno: 16. 4. 2019)

      (Povzeto po: Delo v prid domovini. Ljubljanske slike-si. URL: http://www.ljubljanske-slike.si/delo-v-prid-domovini/. Pridobljeno: 16. 4. 2019)

       

      DOKUMENTARNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA

      Pred začetkom eksurzije si lahko pogledate dokumentarno-izobraževalno oddajo Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, ki je dostopna na: http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-gruberjev-prekop/

       

      (Vir: Gruberjev prekop. Slovenski vodni krog. Dokumentarno-izobraževalna oddaja. 2013: URL: http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-gruberjev-prekop/. Pridobljeno: 16. 5. 2019)

       


    • 5. Zapornice

      Na Ljubljanici imamo dvoje zapornic. Plečnikove na Poljanskem nasilu za Ambroževim trgom in Gruberjevem prekopu.

      Namen vodnih zapornic na Grubarjevemu prekopu je uravnavanje višine voda. V primeru visokih voda jih dvignejo, da ne bi začele poplavljati južnega dela mesta Ljubljane.

       

      (Povzeto po: Ule, M., 2006. Če se zapornice zataknejo bodo poplave. Dnevnik. URL: https://www.dnevnik.si/159086. Pridobljeno: 16. 4. 2019)