Oris poglavij

  • Splošno

    Na današnji ekskurziji bomo spoznavali in proučevali geografske značilnosti slovenske obale:
    - spoznavanje naravnih značilnosti Koprskega primorja
    - razvoj človekovih dejavnosti v obalnem predelu
    - kako človek varuje prvobitno pokrajino

    Izpred šole v Mirni Peči se bomo z avtobusom odpeljali ob 6. 30 po avtocesti mimo Ljubljane proti slovenski obali.
    Vmes bomo naredili kratek postanek na postajališču Ravbarkomanda in se odpeljali naprej proti Kopru, kjer nas bo ob 9.00 pred vhodom v Luko Koper pričakal vodič po našem največjem pristanišču. Ta ogled bo trajal približno eno uro.
    Nato bo sledil 2-urni voden ogled starega mestnega jedra po Kopru s pripravljenimi delovnimi listi, ki vas bodo vodili po mestu. Ogled mesta bomo začeli na Ribiškem trgu in se mimo Titovega trga sprehodili proti Ukmarjevem trgu. Učenci vmes rešujejo delovni list, opazujejo in kartirajo stavbe (starost, funkcije, usmerjenost).

    Po ogledu Kopra sledi kosilo v nakupovalnem središču Supernova (približno eno uro), nato pa vožnja do Sečovelj in voden ogled solin - približno 1,5 ure.

    Zadnja točka postanka je Strunjan in ogled strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu, kjer bodo sledile kratke terenske vaje (merjenje karbonatnosti kamnin, merjenje temperature vode v morju in zraka, spoznavanje kamnin). Skupaj 1,5 ure.

    Povratek v Mirno Peč je predviden med 19. in 20. uro.

    Avtor ekskurzije: Igor Zadravec

  • Luka Koper

    Luka Koper je naše največje pristanišče.V njem se letno pretovori več kot 17 miljonov ton različnega tovora: vozila, živina, les, sipki in razsuti tovori, tekoči tovori, rudnine, žita, sadje in v zadnjih letih vse večje število potnikov.

    Na avtobus bo ob vstopu v Luko Koper prišel vodič, ki nam bo ob panoramski vožnji razkazal pristanišče. Vaša naloga je sledeča:
    - zapišite kratek povzetek zgodovine razvoja Luke Koper
    - naštejte vrste tovorov, ki gredo skozi koprsko pristanišče in jih razvrstite glede na to ali iz Kopra namenjeni v notranjost Srednje Evrope ali iz Srednje Evrope v prekomorske dežele
    - zapišitie vaše mnenje o razvoju koprskega pristanišča v prihodnosti


    Vir: http://eucbeniki.sio.si/geo9/2654/index4.html
  • Staro mestno jedro Koper

    Voden ogled starega mestnega jedra z delovnimi listi.

    Ogled starega mestnega jedra začnemo na Ribiškem trgu v bližini vhoda v Luko Koper. Učenci med sprehodom po starem mestnem jedru kartirajo stavbe v Cankarjevi in Kidričevi ulici ter na Titovem trgu, ugotavljajo prevladujoče funkcije v tem delu Kopra, opazujejo procese, ki spreminjajo staro mestno jedro ter ugotavljajo starost stavb.
    Sprehod po mestu zaključimo na Ukmarjevem trgu, kjer si še ogledamo nekatere pomembne objekte (tržnica, marina, pomorska uprava, nekdanja policijska postaja, ostali spremljajoči objekti).


    Eden od učencev tudi predstavi mesto Koper kot naše največje obalno mesto - krajši referat 5-8 minut. Po končanem delu gremo v nakupovalno središče Supernova na kosilo, ki traja približno 1 uro.


    http://www.slovenijanadlani.si/wp-content/blogs.dir/1/files/koper/staro-mestno-jedro.jpg
    http://www.slovenijanadlani.si/wp-content/blogs.dir/1/files/koper/staro-mestno-jedro.jpg
  • Sečoveljske soline

    Krajinski park Sečoveljske soline

    Sožitje človeka in narave je na področju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino.

    Zaradi arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti ter izjemne rastlinske in živalske (tu se pojavlja 270 vrst ptic) pestrosti je 650 ha veliko območje Sečoveljskih solin danes zavarovano kot krajinski park in kulturni spomenik.

    V najseverneje ležečih solinah Sredozemlja tako še vedno pridelujemo sol na tradicionalen način, s klasičnimi solinarskimi postopki in orodji – sol ima prav zato poseben okus in izjemne lastnosti. Že bežen pogled pa očara pokrajina, v kateri kot da se je že nekoč davno ustavil čas.
    Sečovlje
    (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Doveljske_soline#/media/File:Se%C4%8Dovlje-234887.jpg)

    Po kosilu se bomo iz Kopra po obalni magistralni cesti odpeljali proti mejnemu Sečoveljskim solinam, kjer nas bo pričakala vodička. Na vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline nam bo najprej opisala glavne značilnosti zavarovanega območja, nato pa ob sprehodu proti informacijskemu centru razložila delo solinarjev nekoč in danes ter proces nastajanja soli v slanih poljih.

    V informacijskem centru si bomo ogledali film o Sečoveljskih solinah, ob koncu obiska pa še sledi možnost nakupa izdelkov iz solin v tamkajšnji trgovini.


    Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Doveljske_soline#/media/File:Salt_fields_near_Piran,_Slovenia_(19629102184).jpg

    Ob obisku in ogledu Sečoveljskih solin bodo učenci spoznavali, odgovorili in reševali sledeča vprašanja:
    - Narisali bodo pet orodijh in jih poimenovali, ki so jih nekoč solinarji uporabljali pri svojem opravilu.
    - Razložili bodo celoten proces nastajanja soli v solnih poljih.
    - Opisali bodo zgodovinski razvoj solin in podali mnenje, kakšna je prihodnost solin.
    - Zakaj je območje zaščiteno kot krajinski park?
    - Poimenovali bodo zaščitene rastline in živali, ki uspevajo/živijo v solinah.

    Na priloženi karti bodo kartirali:
    - letališče portorož
    - reka Dragonja, kanal Sv. Jerneja
    - Piranski zaliv
    - aktivni del solin, opuščen del solin
    - vhod Fontanigge, vhod Lera
    - informacijski center v solinah
    - muzej solinarstva



  • Strunjanski klif

    Strunjanski klif - edinstven v celotnem jadranskem prostoru

    Strmo severno obrežje Strunjanskega je najdaljši strnjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Vključno s pripadajočim 200 metrskim pasom obalnega morja je z uredbo o krajinskem parku razglašen za naravni rezervat.

    Njegov najznačilnejši del so prepadne stene, visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež vztrajno oblikujejo in spreminjajo. Zgornji rob klifa in posamezne erozijske grape porašča značilna submediteranska združba črnega gabra in ojstrice. Da pa smo kljub temu del Mediterana nas prepriča vegetacija na rtu Ronek, kjer srečamo čisto prave sredozemske rastline, med katerimi izstopata predvsem jagodičnica in mirta.

    Prodna terasa ob vznožju prepadnih sten je ob oseki izjemna sprehajalna pot in poučna razstava geoloških in geomorfoloških pojavov. Tu srečamo spodmole vseh velikosti in oblik, hodimo po razgaljenih plasteh peščenjaka, ki po svoji barvitosti in oblikovanosti prekašajo najlepše kamnite tlake ter iščemo svojo pot med ogromnimi skalnimi bloki, odlomljenimi iz višje ležečih plasti karbonatnega turbidita.
    Ob tem je potrebno poudariti, da ja sprehod in zadrževanje pod flišnimi stenami lahko precej nevarno početje, saj je padanje večjih in manjših delov kamenine iz višje ležečih plasti peščenjaka kar pogosto.

    Ob oseki, ko se morje nekoliko umakne in nam odkrije delček svojega neizmernega bogastva, je ob sprehodu potrebno veliko pazljivosti, da ne poškodujemo rakov vitičnjakov, latvic in klapavic, ki zaprti v svoje "oklepe" uspešno kljubujejo nekajurni suši in poletni vročini. Raznolikost življenja se pod morsko gladino še stopnjuje. Trdno dno, poraslo s številnimi vrstami alg, med katerimi so zaradi svoje drevesaste oblike najbolj opazne cistozire, preide nekoliko globlje v muljevito in peščeno dno. Na njem uspevajo obsežni travniki cvetnice kolenčaste cimodoceje, v njih pa kraljujejo leščurji in črvi cevkarji. Nekoliko globlje se morsko dno na prvi pogled spremeni v ravno, pusto pokrajino, brez znakov življenja. A videz vara. Na peščenem dnu kar mrgoli in pozoren pogled odkrije številne organizme, od barvitih morskih vetrnic, polžev, školjk, plaščarjev in spužev do morskih ježkov in kačjerepov, ki v zavetju polmraka in zatišju morskega dna tkejo nevidne niti in vzdržujejo poslanstvo te neskončne, modre zibelke življenja.

    V zatišju, a ne v polmraku, pač pa obsijani s sončnimi žarki, ki grejejo južno pobočje polotoka, so tudi prebivalci Strunjanskega polotoka stoletja tkali nevidne niti z zemljo in morjem, s škarpami in solinami. Ustvarili so edinstven prostor, ki najbrž nobenega obiskovalca ne pusti neprizadetega. Prav res, če ga ne bi stkali, bi si ga morali izmisliti.

    http://www.obala.com/SSM_RAZNO/images/naravni%20rezervat%20Strunjan.%20Klif.jpg

    Po prihodu v Strunjan se peš odpravimo v Mesečev zaliv, kjer si ogledamo flišne stene Strunjanskega klifa in ugotavljamo, kakšni procesi se dogajajo ob obali.
    Izvedemo tudi krajše terensko delo:
    - merjenje temperature morske vode in zraka
    - merjenje karbonatnosti kamnin
    - določanje vrste kamnin

    Naloge učencev na tem postanku:
    - skica klifne stene
    - naštejejo značilne rastline v Mesečevem zalivu
    - razložijo nastanek klifa in procese, ki se dogajajo ob nastajanju klifa
    - v Strunjanu popišejo registrske tablice tujih avtomobilov (na parkirišču pred hoteli).

    Po razgovoru pred vhodom v avtobus sledi odhod proti Mirni Peči.