Topic outline

  • General

    Collapse all Expand all

  • Splošno

    Na naši poti bomo spoznali naravne značilnosti Krasa in Vipavske doline. Osredotočili se bomo posebej napovezavo med posameznimi geografskimi elementi, kako se sovplivanje kaže v pokrajini in kakšen je vpliv na človeka. Obiskali bomo tri kraje: Lokev na Krasu, Štanjel in Vipavo.

    Program:

    8.20 Odhod iz Ljubljane

    9.30 Lokev na Krasu (malica z degustacijo pršuta)

    11.00 Štanjel 

    12.45 Vipava in izviri reke Vipave

    13.45 Povratek LJ (do 15.00)

    Časovnica programa se lahko še spremeni in prilagodi.

    Namen ekskurzije je spoznavanje in primerjava dveh pokrajinskih enot Slovenije, ki sta si po svojih naravnih značilnostih zelo različne. Vezano na te razlike pa bomo sklepali k vplivu na družbene elemente.


    Avtor ekskurzije: Kristijan Jeršin Tomassini


  • Splošno o Dinarskokraških pokrajinah in Krasu

    Ležijo na območju JZ in J Slovenije in so del Dinarskega gorstva. Glavni identifikator regije je kamninska zgradba = apnenec in dolomit, ki vpliva na oblikovanje kraškega tipa površja (vrtače, uvale, naravni mostovi, jame, brezna, kraška polja..) in značilno vodovje (ponikalnice, presihajoča jezera...). Vzrok za nastanek kraškega tipa površja je namreč topnost (korozija) apnenca ob kemičnem delovanju vode, CO2 in organskih kislin. Prevladujoča reliefna oblika regije so visoke planote poraščene z gozdom, vmes so kraška polja in podolja.

    Kras je apneniška planota, ki se na JZ in Z strmo spušča proti Jadranskemu morju in Furlanski nižini. Edinstvenost naravnih kraških pojavov je dala ime tipu površja in znanstveni vedi – krasoslovju. 

  • Pršutarna Lokev na Krasu

    Najstarejša pršutarna na slovenskem Krasu, kjer se tradicija proizvodnje kraških mesnin prenaša iz roda v rod po preizkušenih starih receptih. Izkušnje in tradicija domačinov skupaj z razvojem tehnologije so prerasli v pravo mojstrstvo. Mesnine so naravne in brez umetnih dodatkov. Paleta kraških dobrot pršutarne: kraški pršut s pgo zaščito, kraška panceta in kraški zašinek... Domačini so sicer že stoletja v začetku novembra po tradicionalnih metodah pripravljali kraške mesne specialitete. Z industrijsko proizvodnjo (Emona) kraškega pršuta pa so tukaj začeli že v 50-ih letih 20. stoletja.

    OGLED Z DEGUSTACIJO Pod strokovnim vodstvom si ogledamo proizvodnjo kraškega pršuta in prostrano sušilnico, kjer dozoreva in se suši v naravnih klimatskih pogojih. Po ogledu se sprostite na kraškem dvorišču ali v kraški sobani. Sledi degustacija kraških dobrot skupaj s kraškim teranom (za vse nad 18 let), ki pričara pravo kraško vzdušje.


  • Štanjel

    Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu, prepoznavno po svojem starem jedru. Ime je dobil po zavetniku cerkve, svetem Danijelu. Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v prazgodovini, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Značilno obrambno obzidje je iz 15. stoletja, ki je prebivalce ščitilo v času turških vpadov. Vrhunec razvoja je naselje doživelo v 16. in 17. stoletju (grofje Cobenzli), iz tega časa izvira večina arhitekturnih značilnosti stavb. V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat tedanji župan Maks Fabiani. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Revitalizacija jedra in obnova gradu se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja (arhitektka Nataša Suhadolc Šumi) in se nadaljuje še danes. Sam kraj je bil vse do leta 2015 brez vodovoda, kar je oteževalo življenje domačinov (izseljevanje).


  • Splošno o Vipavski dolini

    Vipavska dolina leži med visokima dinarskima planotama Nanos in Trnovski gozd na severu in nizko planoto Kras na jugu in Furlansko nižino na zahodu. V dolžino meri približno 40 km in je odprta proti zahodu, kar pomeni, da se v dolini čuti močan vpliv Jadranskega morja na podnebje, ki vpliva na precej podaljšano vegetacijsko dobo in značilne kmetijske kulture (marelice, kaki, vinska trta, oljke...). Ravno lega na stiku z visokimi dinarskimi planotami pa povzroča tudi izrazito pojavljanje burje, posebej v hladnem delu leta. Od kamnin prevladuje fliš, kar spet pomeni gosto rečno mrežo, ki jo sestavljata reki Vipava in Branica s pritoki, v spodnjem delu doline tudi Soča.


  • Vipava

    Vipava je zanimivo mesto, ki se nahaja v zgornjem delu Vipavske doline. Kraj ima lepo staro mestno jedro, kjer so večje znamenitosti Stari grad, Lanthierijev dvorec, cerkev svetega Štefana, stolpa utrdbe Tabor... V preteklosti je bilo območje pomembno v času poznorimskega cesarstva, saj naj bi se tukaj zgodila bitka pri Mrzli reki.


  • Izviri reke Vipave

    Posebna naravna znamenitost v Vipavi so izviri reke Vipave, ki spadajo med izdatne stalne kraške izvire, ki ne presahnejo niti ob največji poletni suši. Na površje prihajajo ob vznožju Nanosa in zbirajo podzemske vode s kraškega zaledja Postojnske kotline, Nanosa in Hrušice. Voda prihaja na površje iz večjih razpok in špranj na stiku med neprepustnim flišem in nanj narinjenimi karbonatnimi kamninami. Stalnih izvirov je sedem. Temperatura vode je nizka in med letom le malo niha, od 8,5 do 10 °C. Glavna izvira reke Vipave sta Podskala in Podfarovž, ki se nahajata nekaj metrov stran od Glavnega trga, za Lanthierijevim gradom. Poleg teh dveh izvirov pa osrednje predstavljajo tudi izvir v Jami, v Podlipci (zajet v vodovod), Sležencu in izvir za Taborom. Reka Vipava je edina reka v Evropi, ki ima deltast izvir. Zaradi nadvse zanimivo speljane sprehajalne poti z brvmi in mostovi ter čudovitega vodnega parka, ki se razprostira za mogočnim dvorcem Lanthieri, pravijo kraju tudi »slovenske Benetke«. Izviri Vipave so zavarovani kot naravni spomenik, so del širšega območja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov Vipava.

  • Zaključek in utrjevanje