Lanthierijev dvorec

Graščina je bila pod vplivom beneške baročne arhitekture zgrajena okrog leta 1659. Zgradila jo je plemiška družina Lanthieri, ki se je v Vipavi naselila v drugi polovici 15. stoletja, potem ko je po poroki grofa Lanthierija z zadnjo potomko plemiške rodbine Baumkircher posest slednjih prešla v roke družine Lanthieri. Dokončno podobo je graščina dobila z razširitvijo in oblikovanjem parka pred poslopjem po letu 1702, kar potrjuje letnica nad portalom kapele. Pred dvorcem je bil urejen velik park s kipi puttov (likov okrogloličnih, pogosto golih in krilatih otročičkov, največkrat moškega spola), ki poleg klasičnega baročnega repertoarja posvetnega okolja, poosebljenje štirih letnih časov in obveznih nosilcev ščitov z grbi lastnikov. 

Lanthieriji so, poleg cesarjev Leopolda I. in Karla VI., v Vipavi gostili tudi druge slavne osebnosti, kot so bili na primer papež Pij VI., beneški komediograf Carlo Goldoni in slikarka Rosalba Carriera. Graščina v Vipavi je bila pomembno upravno, kulturno in družabno središče zgornje Vipavske doline. Graščino so postopoma začeli zanemarjati že po prvi svetovni vojni, ko je bila skoraj opustošena, ker je bila v njej urejena bolnišnica. Po drugi svetovni vojni je bil kompleks nacionaliziran, v dvorcu pa je svoje prostore dobil Kulturni dom jugoslovanske vojske. Po letu 1991 je kompleks prevzela Občina Vipava. Rezidenčno poslopje dvorca Lanthieri je bilo obnovljeno konec leta 2012. Od začetka leta 2013 v graščini domuje Univerza v Novi Gorici z delom svoje pedagoške in raziskovalne dejavnosti.