Ferrarijev vrt je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen med obema vojnama kot del vile Ferrari. Posestvo je bilo v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel zgraditi podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike. Najprepoznavnejši del vrta je secesijski ovalni bazen z otočkom, v katerega je pritekala voda iz zapletenega vodovodnega sistema.

 

Parkovna ureditev je nastajala postopoma, predvidoma med l. 1925 in 1935. Takrat je pust, strm teren pod vilo, sicer del obsežnejše Ferrarijeve posesti, dobil sedanjo podobo. Pri zasnovi vrta, ki se odlično prilagaja legi in obliki terena, je arhitekt uporabil tako tradicionalne, za kraško krajino značilne prijeme (terase, kamnite podporne zidove, stopnišča, pergole), kot tudi elemente, ki s Krasom nimajo ničesar skupnega, odražajo pa ideale tistega časa. Tako so nastali razgledni paviljon, ovalni bazen – jezerce z otočkoma in »beneškim« mostičkom, umetna votlina z »Botticcelijevo« školjko, vodometi…

 

Za tedanji čas inovativen je bil tudi izbor materialov: velik del grajenih struktur je izdelan iz betona - materiala, ki se je v obdobju po I. sv. vojni šele uveljavljal. Pravi fenomen Fabianijevega projekta pa je manj očiten in ga pravzaprav lahko razumemo le, če pomislimo na večni problem kraške pokrajine: pomanjkanje vode. Fabiani je v Štanjelu zasnoval vodovodni sistem, pri katerem je tradicionalni način zbiranja deževnice nadgradil s sistemom talnih zbirnih kanalov, cistern, cevovodov, odtočnih oziroma namakalnih kanalov in jih povezal v kompleksen sistem. Ta je vilo in park že v začetku prejšnjega stoletja oskrboval z lastno tekočo vodo, ne le za osnovne potrebe, celo za razvedrilo in okras.

Image result for ferrarijev vrt štanjel

Vir fotografije: https://www.aktivni.si/dobro-pocutje/potovanja/enodnevni-izlet-ferrarijev-vrt-v-stanjelu/

Last modified: Sunday, 24 November 2019, 8:50 AM