Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija bo potekala na poti od Idrije, preko Godoviča, Planine, Unca do Dolnjega jezera. Od tu bomo pot nadaljevali preko doline Rakovega škocjana, Postojne do Matavuna. Po ogledu Škocjanskih jam in jame brez stropa v Lipovih dolinah nas bo avtobus pobral v Dolnjih Ležečah in nas odpeljal do udornice Risnik. Od tu se bomo preko Ajdovščine, Cola in Črnega Vrha vrnili na izhodiščno točko.

    Ekskurzija bo trajala cel dan in sicer od 7.00 do 17.00. Prevoz bo potekal z avtobusi.

    Na poti si bomo ogledali in govorili o vrtačah, uvalah, kraških jezerih, kraških dolinah, naravnih mostovih, jamah, jamah brez stropa ter udornicah. Poudarili bomo tudi Idrijsko prelomnico ter geografske enote preko katerih se bomo peljali (kotlina, podolje, polje, visoke in nizke kraške planote).

    Ekskurzijo bomo popestrili s predstavitvami učencev na terenu. Na ekskurziji boste vrisovali opravljeno pot in znamenitosti, ki si jih bomo ogledali. Po končani ekskurziji pa boste izdelali poročilo, zaradi česar je dobro, da si na poti delate zapiske in predstavili svoje vtise ter komentarje na ekskurzijo.

    Avtor ekskurzije: Nejc Brus
  • Divje jezero

    Divje jezero je vokliško kraško jezero nastalo ob Idrijski prelomnici. Ob prelomnici se je oblikoval podzemni sifon preko katerega kraške podzemne vode iz Črnovrške planote napajajo jezero. Sifon je raziskan do 70 metrov globine in približno 200 metrov dolžine. Divje jezero ob obilnih deževjih bruha vodo in napaja reko Jezernico, ki je s 55 metri najkrajša reka v Sloveniji. Jezernica se po kratki poti izlije v reko Idrijco. Območje okoli jezera je urejeno kot muzej v naravi od leta 1972, saj poleg zanimivega kraškega pojava, na ogled, nudi tudi pestro rastlinsko sestavo okolice.

    Dolina potoka Zala

    Potok Zala je desni pritok reke Idrijce. Po dolini potoka Zala danes poteka glavna prometna povezava Idrijske kotline (cesta Ljubljana - Tolmin). Cesta je bila zgrajena v dobi Kraljevine Italije med leti 1922 - 1943. Pred tem je glavna prometna povezava Idrije in njenega rudnika potekala preko še danes obstoječe ceste Idrija - Gore - Dole - Medvedje Brdo - Rovtarske Žibrše - Zaplana - Vrhnika. Potok se je v preteklosti uporabljal za splavljenje lesa proti Idriji. V ta namen so leta 1772 začeli z gradnjo klavž. T.i. Smrečne klavže so v višino merile 8,5 m, v dolžino zgoraj 27,3 m, debelina pregrade zgoraj pa je mirila 6,7 m. Klavže so delovale do 1849. Danes so vidni le ostanki zidov.

    Ozkotirna vojaška železnica Logatec - Trnovski gozd - Dolenja Trebuša "Feldban"

    Najbližja železniška povezava Idriji je Logatec, vendar ni bilo vedno tako. Med Prvo svetovno vojno je do Godoviča in nato v dva kraka naprej potekala ozkotirna železnica. Prvi krak je potekal čez Črni Vrh do Cola, drugi pa preko Idrije do Dolenje Trebuše. Železnico so zgradili za namene oskrbovanja Soške fronte in sicer po 6. italijanski ofenzivi, ko je italijanska vojska odrezala bohinjsko železnico od tega dela takratne Avstro - Ogrske. Gradnja se je začela avgusta 1916 in je vključevala okoli 20.000 prisilnih delavcev - ruskih ujetnikov. Kmalu po začetku delovanja je ozkotirna železnica postala premalo in začeli so dograjevati širokotirno, ki bi potekala do Črnega Vrha. Širokotirna železnica ni bila nikoli dokončana, ker se je leta 1917 zgodil "čudež" pri Kobaridu in se je fronta premaknila v Italijo. Danes lahko ostanke železnice vidimo v ostankih trase, nekaterih mostovih (tak je tudi pri Logu pri Godoviču) in tunelih.

    Godovič in njegovo gospodarstvo

    Vas Godovič je s približno 750 prebivalci tretje največje naselje v idrijski občini. Nahaja se na pomembnem križišču poti, ki iz Ljubljane vodi v Idrijo, preko Trnovskega gozda v Vipavsko dolino, proti severu pa povezuje Rovtarsko hribovje. V preteklosti kmečko naselje se izkazuje še danes, čeprav je to gospodarsko panogo v zadnjih desetletjih zasenčila industrija. V Godoviču je nastanjena tovarna klim in klimatskih komponent ter žaga. Pred petimi leti je Hydria tu zgradila še razvojni kompleks za področje klim. Iz Kanomlje pa se je sem preselilo tudi prevozništvo.

    Rovtarsko hribovje

    Rovtarsko hibovje je predalpsko hribovje, ki se nahaja med Žirovsko kotlino na severu, Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem na vzhodu, Logaškim poljem in Hotedrškim podoljem na jugu ter Idrijskim hribovjem na zahodu. Imenuje se po naselju Rovte, ki je največje naselje v hribovju.

    Hotedrško podolje

    Hotedrško podolje je nastalo na tektonski prelomnici imenovani Idrijska prelomnica. Poteka v dinarski smeri SZ - JV in ločuje Rovtarsko hribovje od Trnovskega gozda ter posledično predalpski svet od dinarskega. Večja naselja v podolju so Godovič, Hotedršica, Kalce in Grčarevec. Na JV se podolje zaključuje na Planinskem polju.

    Vrtača

    Vrtača je kraška globel ali kotanja, ki približno izkazuje obliko črke v. Poznamo lijakaste, sledaste in kotlaste vrtače. Vrtače nastanejo ob razpokah v karbonatni podlagi, ki omogočajo izpiranje karbnonata in drugih usedlin s površja. Proti dnu vrtače se zbira humus oziroma rodovitnejša zemlja, kar daje ugodne razmere kmetijstvu. Za vrtače je značilen tudi toplotni obrat, ki je izrazitejši pri večjih vrtačah.
  • Cerkniško polje

    Kraško polje

    Kraško polje je večja kraška kotanja, ki je vsaj pol kilometra široka in ima ravno dno. Kraška polja imajo vodne vire, ki tečejo preko polja in na drugem koncu poniknejo. Značilnost kraških polj so tako lahko tudi presihajoča jezera, ki v obdobjih večjih pretokov pokrijejo polje. Požiralniki namreč ne zmorejo povečanega pritoka. Kraško polje nastane iz udornice, kamor najde pot podzemni tok, ki počasi odnaša udrt material oziroma ga topi. Počasi vodni tok tako izravna dno kotanje. Ločimo suha, jezerska in občasno poplavljena polja. Občasna jezera na kraškem polju imenjuemo presihajoče jezero.

    Planinsko polje

    Planinsko polje je tipično kraško polje. Praviloma poplavlja pozimi, začetek pomladi, ko so pritoki na polje največji. Planinsko jezero se napaja z reko Unico, ki priteka iz Planinske jame in nekaterimi manjšimi potoki. Naselja okoli jezera so Planina, Laze in Jakovica. Območje polja se uporablja za pašništvo. V sezoni 2013/2014 je jezero prekomerno naraslo in zalilo številne hiše v naseljih Planina, Laze in Jakovica.

    Uvala

    Uvala je skledasta kotanja, ki nastane iz večih, skupaj zraščenih vrtač in je praviloma večja od vrtače. Uvale imajo neravno dno, kar jih loči od kraških polj.

    Cerkniško polje je slovensko največje kraško polje ob zapolnivi z vodo pa predstavlja tudi največje slovensko jezero. Nahaja se med Javorniki na zahodu in Slivnico na vzhodu. Za veliko prepoznavnost polja je najbolj zaslužen Janez Vajkard Valvazor, ki je pojav opisal v Slavi vojvodine Kranjske, s čimer si je prislužil članstvo v Royal Society v Londonu. Iz Javornikov, Slivnice in Loške doline se proti cerkniškem jezeru zlivajo potoki ter kraški izviri oziroma bruhalniki. Na SZ koncu jezera vode odtekajo skozi ponorne jame in požiralnike proti Rakovemu škocjanu in preko Unice do Ljubljanice. Ob močnem deževju odtoki niso sposobni požirati tolikšne količine vode, ki se sprva začne zadrževati v strugi vijugastega potoka Stržen, nato pa prestopi bregove in se razlije po Cerkniškem polju. Največ vode je v jezeru spomladi, ko da poleg padavin izdatno polni taljenje snega na Snežniku in Javornikih. Pri najvišjem vodostaju voda pokriva približno 24 kvadratnih kilometrov površine. Pester in spreminjajoč ekosistem vpliva na veliko pestrost flore in favne.

  • Mali naravni most

    Mali naravni most se nahaja v zatrepni dolini Rakovega škocjana, kjer iz Zelških jam priteče reka Rak. V tem delu doline je več udornic, ostankov kraške jame, ki so globoke od 8 do 50 metrov. Najbolj obiskane so zadnje tri udornice. V zadni se nahaja tudi mali naravni most, kot na dveh straneh udrt ostanek jamskega stropa.

  • Veliki naravni most

    Kraška dolina Rakovega škocjana

    Dolina je dobila ime po cerkvi sv. Kancijana, katere ostanki se nahajajo na velikem naravnem mostu. Sama kraška dolina je nastala z udorom jamskega stropa večje kraške jame. Dolina je dolga 2,5 kilometra in široka do 300 metrov. Po njej teče reka Rak, ki nosi vodo iz Cerkniškega polja na Planinsko polje. Rečni pretok je odvisen od količine vode na Cerkniškem polju. Na vzhodu Rakovega škocjana Rak priteče iz Zelških jam, na zahodu pa ponikne v Tkalca jamo.

    Naravni most predstavlja ostanke, na dveh straneh, zrušenega stropa kraške jame. Stoji na zahodni strani kraške doline Rakovega škocjana. Pod mostom je 12 metrov široka in 15 metrov visoka odprtina skozi katero teče Rak. Za naravnim mostom je 150 metrov dolg kanjon, ki Rak pripelje do Tkalca jame.

    Postojnska vrata

    Postojnska vrata predstavljajo najlažji prehod iz Ljubljanske kotline proti morju in kot taka povezujejo zahodno Evropo z vzhodno. V preteklosti so ljudje poiskali prehode čez neprehodne kraške pokrajine preko Hrušice v smeri Nanosa in v pozni rimski dobi v smeri Ajdovščine. Danes je večino slovenskega in tujega proveta, ki poteka v smeri zahod - vzhod koncentrirana na Postojska vrata. Tu se stikajo stara republiška cesta, železnica in avtocesta.

    Pivška kotlina

    Je razgibana kotlina z neravnim dnom, ki jo obdajajo Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik, Slavniski ravnik in taborsko hribovje. Severni del kotline se imenuje Spodnja, južni del pa Zgornja pivška kotlina. Po kotlini teče reka pivka in številni manjši potoki. Reka Pivka teče proti severu in ponikne v Postojnski jami. Preko kotline poteka nejasna razvodnica med črnomorskim in jadranskim povodjem. Del Pivke se podzemno izliva v Ljubljanico, del pa v Vipavo. Za zgornjo kotlino je značilno, da se površinske vode izlivajo v črnomorsko povodje, podzemne pa v jadransko. NAjvečji naselji v kotlini sta mesti Postojna in Pivka. V Postojni se nahaja inštitut za raziskovnaje krasa, ki so ga ustanovili že v obdobju Kraljevine Italije.

    Hrušica

    Visoka kraška planota se nahaja med Nanosom, Trnovskim gozdom, Planinskim poljem in Pivško kotlino. V preteklosti je služila kot prehod med vzhodom in zahodom. V poznoantičnem obdobju so bili njene težko prehodne vzpetine utrjene z limesom, ki je branil prehod v Rim. Glavna postojanka je bila Ad Pirum, današnja Hrušica.

    Nanos

    Nanos je visoka kraška planota obdana s Trnovskim gozdom, Hrušico, Pivško kotlino in Vipavsko dolino. Ob njenem južnem vznožju je naravni prehod, ki omogoča prehod iz Pivške kotline v Vipavsko dolino, proti Italiji ali preko Senožeč proti morju.

  • Škocjanske jame

    Škocjanske jame so od leta 1986 vpisane na seznam svetovne naravne dediščine zaradi največjega podzemnega kanjona na svetu. Škocjanske jame je izdolbla reka Reka, ki priteče po dolini in na stiku z Divaškim krasom ponikne v podzemni svet. Pred jamo se nahajajo udornice, ki so odprle jamo na večih mestih. Te predele je človek poseljeval že pred 5000 leti.
  • Jama brez stropa v Lipovih dolinah

    Jame brez stropa

    Jama brez stropa je stara kraška jama, ki jo je denudacijsko spuščanje površja razgalilo na površje in lahko vsebuje alohtone ter/ali avtohtone sedimente. Oblika na površju je odvisna od oblike jame in oblike površja, ki jo preseka. Glede na obliko ločimo naslednje vrste jam brez stropa: deli kraškega površja s svojevrstno prstjo in rastjem, sige in jamske naplavine na kraškem površju, vrtačam in polvrtačam podobne oblike ter nizi vrtač, zajede in jarki.

    Jama brez stropa se nahaja J od Dolnjih Ležeč in se na površju odraža kot izrazit niz večjih in manjših podolgovatih vrtačam podobnih oblik. Na Z se začne z vrtači podobno obliko in se proti V nadaljuje 1800 m, kjer rov obvisi nad Lisičnim dolom. Na nekaterih mestih se jama brez stropa odraža kot podolgovat jarek, večinoma pa kot niz skupaj zraščenih podolgovatih depresij. Dno depresij je med 5 in 10 m, širina pa se giblje med 30 in 40 m. Rov bivše jame je potekal na nadmorskih višinah med 435 in 450 m. Jama brez stropa ima štiri stranske rove. Najdaljši meri okoli 300 m, krajši pa do 70 m. Vsi stranski rovi so ožji od glavnega rova. SV stranski rov obvisi v Dolu Jablanc. Jamo brez stropa zapolnjujejo alohtoni fluvialni sedimenti od katerega s 75% prevladuje kremenčev pesek. V jami brez stropa je na več mestih opaziti sigo. Izstopa pa več metrov visok in širok stalagmit, ki ga je razkrilo kopanje kremenčevega peska za namene livarstva in kovaštva.

  • Udornica Risnik

    Udornica Risnika ali natančneje koliševka je udorna dolina, ki je nastala z udorom jamskega stropa nad podzemnim tokom. Po predvidevanjih naj bi bil ta tok tok reke Reke, ki je kasneje spremenila smer. Povprečna globina udornice je 72 metrov povprečni premer pa 220 metrov. Vse stene udornice so skalnate, na dnu pa se nahajajo melišča. V udornici je temperaturna inverzija, kar vpliva na vegetacijo na dnu.

    Vipavska dolina

    Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije obdana z visokimi in nizkimi kraškimi planotami. Sama dolina je iz eocenskega fliša in predstavllja ločnico med kraškima Trnovskim gozdom in Nanosom ter za Vipavskimi griči ležečim Krasom. Dolina je prometno pomembna. Po njej teče reka Vipava, ki se na Goriški ravani izliva v Sočo. Največji naselji sta Ajdovščina in Vipava. V dolini je submediteransko podnebje zaradi česar uspeva trta in oljka, poleg tega pa je pomemben kmetijski produkt sadje.

    Trnovski gozd

    Trnovski gozd je visoka kraška planota, ki se razteza od Nanosa do reke Soče in Čepovanskega dola. Planota je večinoma poraščena z bukovo - jelovim in smrekovim gozdom. Najvišje vrhove predstavlja masiv Golakov. Trnovski gozd je težko prehoden. Idrija je preko Godoviča, Črnega Vrha in Cola čez Trnovski gozd z Vipavsko dolino povezana preko Vrh gore. Trnovski gozd se proti severu nadaljuje v Idrijsko hribovje.

    Smrekova draga

    Smrekova draga je največja kraška kotanja na Trnovskem gozdu in skupaj z območjem Golakov predstavlja naravni rezervat. Vrtača se nahaja nad 1000 metri nadmorske višine, v njej pa je temperaturni in rastlinski obrat. Rastlinski pasovi se menjujejo v 200 metrskih pasovih, na dnu vrtače pa se nahaja gozdna meja.

    Velika ledena jama v Paradani

    Ledena jama ali ledenica v Paradani je ena izmed številnih ledenic na kraškem površju. V ledenih jamah je zaradi toplotnega obrata večni sneg in led. Velika ledena jama v Paradani je skoraj 400 metrov globoka in 1550 metrov dolga. Ogled brez jamarske opreme je možen samo do vhoda. Ledenice so v preteklosti izrabljali za rezanje ledu, ki so ga ponoči na vozovih vozili v Gorico in predvsem Trst, kjer so led prodajali na ladje.

    Črnovrško in Zadloško polje

    Črnovrške polje ni pravo kraško polje, čeprav izkazuje kar nekaj njegovih lastnosti. Drugače je z Zadloškim poljem, ki občasno tudi poplavlja. Na obeh poljih se zbirajo podzemne vode, ki delno odtekajo v Divje jezero in Idrijco. Največji naselji na poljih sta Črni vrh, s 650 prebivalci, četrto največje naselje v občini Idrija in Zadlog, po katerih se polja tudi imenujeta.