Irena Nančovska Šerbec , Branko Kaučič, Univerza v Ljubljani ,Pedagoška fakulteta
Predstavitev
Povzetek
Učenje programiranja je po izkušnjah težek proces tako v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kakor za samouke. Mnogo študentov odpove ali pade na izpitu iz uvodnih poglavij programiranja. Veliko vlogo pri doseganju uspeha imajo predavatelji, asistenti, študenti in pri tem uporabljene oblike dela. Le-te lahko študente dodatno vzpodbudijo k aktivnemu in kvalitetnejšemu delu. V duhu bolonjske prenove dajemo v prihodnosti še več pozornosti aktivnim oblikam dela.
Prav zaradi poudarka na aktivnejših metodah dela in doseganju boljših študijskih rezultatov smo na oddelku za matematiko in računalništvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani razmišljali o uporabi drugačnih pristopov poučevanja programiranja. V prispevku predstavljamo najpogostejše didaktične pristope poučevanja programiranja in svojo izkušnjo pri vpeljavi sodobne pedagoške metode »programiranja v paru«. Le-ta spada med t. i. ekstremno programiranje, zahteva dva udeleženca, ima natančno definirana pravila obnašanja in intenzivno vzpodbuja sodelovalno učenje.
Metodo smo poskusno preverili pri dveh predmetih: uvodne teme programiranja v prvem letniku in nadaljevalne teme programiranja v drugem letniku. Poskusna uvedba te sodobne sodelovalne metode dela se je izkazala kot pozitivna izkušnja za študente, rezultati preverjanja znanja pa so dodatno potrdili uporabnost metode.
Abstract
Learning programming is by all means a difficult process both in educational institutions and for self-learning. Many students fail or don’t succeed at exams at introductory levels of programming. An important role for achieving success depends on lecturers, assistants, students and approaches of work that are used at teaching. Later mentioned can improve active forms of work and improve quality of study. In addition, in the spirit of the Bologna process much more attention to active approaches of work will be given in the future. |
