Družabni kotiček

Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Rektor Sungus -
Število odgovorov: 9

Na naši fakulteti se ne moremo odločiti, ali naj novi razrez Evrope imenujemo členitev ali regionalizacija. Prosimo za pomoč.

Poleg tega vas sprašujemo, ali bi bila nova razdelitev Evrope primernejša za rabo pri NPZ ali maturi.

V odgovor na Rektor Sungus

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Geo Uni -

Kolikor vem, je členitev nadpomenka. Vsaka regionalizacija je členitev, vsaka členitev ni regionalizacija. 

Po mojem to členitev imenujemo regionalizacija, ker gre za dovolj splošno in velikopotezno členitev.

V odgovor na Geo Uni

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Igor Bahar -

Členitev pomeni, da imamo neke člene, kot na primer pri mnogočlenarjih. Pri geografiji pa imamo opravka s pokrajinami in ne s členi. Zato je boljši izraz pokrajinska delitev.

V geografiji uporabljamo pokrajinsko delitev na bolj ali manj homogene pokrajine. Sorodne pokrajine nekega območja lahko združujemo v večje enote, ki jih prav tako lahko imenujemo pokrajine, le da so drugače opredeljene. Seveda pa so povsod med sosednjimi pokrajinami še bolj ali manj široka prehodna območja, ki jih lahko pridružimo eni ali drugi enoti.

Če obravnavamo podobne pokrajine ki se ne držijo skupaj, bi lahko govorili o tipu ali tipih pokrajin. Za šolske potrebe je tipologija pokrajin zelo praktična, saj omogoča druženje pokrajin po njihovih podobnih značilnostih, na primer alpskih in predalpskih dolin ali pa kraških polj ...

Pokrajinska delitev ne sme biti nekakšna šahovnica ali mozaik, ki je sam sebi namen. Pokrajinska delitev naj bo funkcionalno orodje za lažje spoznavanje in pomnjenje skupnih značilnosti pokrajin. 

V odgovor na Igor Bahar

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Rektor Sungus -

Ali ne bi bilo pri pouku geografije enostavno, če bi bile vse regije tako natančno določene?

V odgovor na Rektor Sungus

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Igor Bahar -

Tipologija slovenskih pokrajin

Razen domače pokrajine, ki jo moramo pri pouku spoznati bolj podrobno, je za ostale slovenske pokrajine bolj praktično če jih družimo v tipe pokrajin ki imajo podobne naravne in družbene značilnosti. Tako nam ni potrebno obravnavati množico pokrajin in se prepirati o tem kam naj uvrstimo posamezno prehodno pokrajino, ampak se posvetimo značilnostim življenja v posameznem tipu pokrajin in ga primerjamo z drugimi po Sloveniji. Pri tem tudi ni tako pomembno ali je en tip pokrajine v tej ali drugi naravni enoti, saj to ne vpliva bistveno na značilnosti življenja v njej.

V Sloveniji bi lahko v sedanjih naravnih enotah našli 13 različnih tipov pokrajin, če pa bi pogledali prek meja naravnih enot, pa bi jih lahko združili na samo 10 tipov:

Obpanonske pokrajine:

  1. Ravninske obpanonske pokrajine

  2. Gričevnate obpanonske pokrajine

  3. Hribovite obpanonske pokrajine (Te pokrajine so nadaljevanje predalpskih hribovij, ki segajo v obpanonski del Slovenije, zato bi jih lahko obravnavali skupaj s hribovji predalpskega dela Slovenije.)

Alpske in predalpske pokrajine:

  1. Gorske pokrajine Slovenije

  2. Hribovske pokrajine Slovenije

  3. Doline in kotline v alpskem in predalpskem delu Slovenije

Dinarsko-kraške pokrajine:

  1. Visoke dinarske planote

  2. Nizke dinarske planote

  3. Kraška podolja in rečne doline v dinarskem delu Slovenije

  4. Hribovske dinarsko-kraške pokrajine (To so pokrajine rečnega reliefa v dinarsko-kraškem delu Slovenije in se zato bistveno ne razlikujejo od drugih hribovij.)

Obsredozemske pokrajine:

  1. Slovensko morje

  2. Kraške obsredozemske pokrajine (Te pokrajine so v bistvu nizke dinarske planote in z njimi delijo skupne značilnosti.)

  3. Flišne obsredozemske pokrajine (Te pokrajine so tipološko najbolj pestre saj obsegajo tako ravninsko Vipavsko dolino, večinoma so gričevnate, pa tudi hribovite Brkine.)  

Pri tipologiji slovenskih pokrajine ne gre več za klasično regionalizacijo Slovenije, ampak za geografijo življenjskih okolij. To pa je tisto kar želimo naučiti naše učence.

V odgovor na Igor Bahar

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Igor Lipovšek st. -

Hudir geografije je, ker pri matematiki se ve, v čem je razlika med trikotnikom in štirikotnikom, med pokrajinami pa ne.

Naj ponovim še misel Darka Ogrina: Slovenijo je težko regionalizirazti, ker je tako ali tako vsa prehodna.

Kako zdaj biti natančen učitelj, ki mora natančno ocenjevati v celih številih in šteti točke na dve decimalki natančno?

In kako biti samozavesten učitelj geografije, ko na koncu osnovne/srednje šole ugotoviš, da slovenskih pokrajin učenci/dijaki niti geografsko ne znajo poimenovati niti ne obvladajo tistega, kar je mojstrsko ubesedil predpisec? Zato zgolj ponavljam: Pokrajinska delitev naj bo funkcionalno orodje za lažje spoznavanje in pomnjenje skupnih značilnosti pokrajin. Torej je problem v poimenovanju (ker nam zgago delajo druga, a vabljivejša, negeografska in pogosteje uporabljana poimenovanja. In problem je v za otroke miselno izjemno zahtevnih dejavnostih - posploševanju (generaliziranju) in abstrahiranju (odmišljanju nebistvenega). Po napornih razpravah, ko bi moral učiteljem zaradi službene dolžnosti o tem problemu vendarle moral nekaj svetovati, navadno rečem kolegom: "Pa ne poučujte tega. Ne bo škode. Saj še geografija kot znanost o tem ni poenotena." Šola namreč mora temeljiti na enoznačnih in logičnih primerih.

Zato mnoge geografske izjemno dobre stvari v šoli lahko povsem odpovejo, če niso pomensko in splošno razumsko logične.

Npr.

Za geografa predpone pred/ob/pri/semi/sub/pol/delno/skoraj/za/...alpsko pomenijo isto. Za učenca pa je razloček med obpanonski in obsredozemski (ker se spuščata k...) in predalpski (ker se dviga k...) pomensko prešibak in celo moteč. Zakaj ne tudi obalpski?

Za razumevanje (podzemnih) procesov je dinarsko-kraški všečen, a učenec bo logično razmišljal: "Mar ne bi potem moral biti tudi alpsko-ledeniški ali alpsko-rečni? Ali obpanonsko-termalni?"

Za geografa je tipizacija, ki jo navaja kolega Bahar, enostavna. Meni tudi najbolj blizu, ker se mi zdi didaktično najbolj ilustrativna. Otrok pa, ki gradi svoj logični sistem, se vpraša: "Zakaj tip pri prvih enajstih določata prostor in relief (ravnina dolina, hrib...), pri 12. in 13. pa prostor in kamnina (fliš, apnenec)?

...

Pa še ena iz drugega vica - toplotni pasovi. Človeška logika pozna 4 temeljna temperaturna stanja: vroče, toplo, hladno,  mrzlo. Ker jih je bilo treba stlačiti v tri pasove, smo se odpovedali hladnemu (čeprav ga učitelji pogosto uporabljamo za  mrzli pas ali pa vsaj za obmrzlega (zmerno mrzlega :-) ali submrzlega). Pa recimo, da bi vzeli logiko vroči-topli-mrzli. Pa je nismo. Toplemu smo dodali pridevnik zmerno. Ne vem zakaj in po kakšni logiki. Za geografe enostavno, za otroke težava. Logika bi narekovala: če je zmerno topli, mora biti tudi zmerno vroči in zmerno mrzli. In če nadaljujem z logičenjem. Ali je vseeno, če polarnemu pasu rečemo tečajni pas. Ali je logično, da je tropski (povratniški) pas sinonim za vroči pas? Verjetno bi bilo otroku lažje, či bi bilo poimenovanje povratniški-zmerni-tečajniški ali vroči-topli-mrzli?

;-)

Pa mi je konec koncev vseeno. Edino začudeni ne smemo biti, če učenci/dijaki takšnih stvari ne znajo ali moramo porabiti ogromno časa, da se teh stvari naučijo. Kajti naučiti se morajo na pamet, na priklic. Ne po logiki. Pa naj se nam, ki to znamo, zdi še tako logično.

V odgovor na Igor Lipovšek st.

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Mirsad Skorupan -

Igor Lipovšek, ti res ne znaš biti kratek in enostaven, ali pa da uporabim besedo zmeren, pri svojem pisanju.

Od vseh pridevnikov, ki jih omenjaš si najbolj proti "zmeren".
Meni se zdi uporaba pridevnika "zmerno" zmerna in razumljiva. 

Pri vsem tem, kar si zapisal, me moti, da ne zaupaš in ne prepustiš učencem domišljije.

V odgovor na Mirsad Skorupan

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Igor Lipovšek st. -

1. Mirsad, če je "uradnih" več delitev, je vsaka ustrezna.

2. Znam biti kratek. Predlagam, da se ne ubadamo (preveč)  s poimenovanji.

V odgovor na Igor Bahar

Odg: Strokovna dilema: regionalizacija ali členitev

od Mirsad Skorupan -

Igor Bahar, vse si lepo in prav zapisal.

Najbrž nas je veliko učiteljev, ki poudarjamo pokrajino kot življenjski prostor človeka. Za osnovnošolsko rabo je tak način delitve pokrajine zadosten.

To je odličen napotek učiteljem, kako poučevati slovenske pokrajine.

Hudič je v tem, da obstajajo učbeniki in avtorji teh učbenikov, ki v svoje delo vključijo eno od možnih "uradnih regionalizacij", in potem nastane problem za učitelje.

Vprašanje je, kako to rešiti?