Družabni kotiček

O žledu pa nič

O žledu pa nič

od Mirsad Skorupan -
Število odgovorov: 9

Nihče se ni oglasil kaj šele, da bi obeseil kakšno lepo fotografijo letošnjega žleda.

Prilagam dve fotografiji. Ena izpred 100 let in ena iz tega časa.

 

 

V odgovor na Mirsad Skorupan

Odg: O žledu pa nič

od Igor Lipovšek st. -

Hvala, Mirsad. 

Sem pa hotel vprašati, kaj o žledu (poleg posledic) mora še vedeti osnovnošolec in kaj srednješolec in kaj od tega mora zvedeti pri geografiji.

V odgovor na Igor Lipovšek st.

Odg: O žledu pa nič

od Anton Polšak -

 

Sem pogledal v predlog maturitetnega katloga in v učni načrt, če je tam kakšen cilj, ki bi upošteval tudi aktualne razmere. Tole:

Katalog (PIK):

1.4.12  

razloži   in ovrednoti vplive podnebja na gospodarstvo in človekove dejavnosti;

1.4.15  

ovrednoti   najnovejše planetarne podnebne spremembe in napovedi podnebja za 21.   stoletje;

 

UN:

-        ovrednotijo različna podnebja za življenje človeka in jih primerjajo med seboj,

-        razumejo predvidevanja bodočih podnebnih sprememb in vlogo človeka pri tem,

-        spoznajo in razumejo naravne nesreče v povezavi s posledicami podnebnih sprememb ter rabo prostora.

Na žled se nanaša zlasti zadnji cilj iz UN, saj bolj natančno že ne bi mogel biti napisan. Je pa res, da žled ne nastaja samo zaradi podnebnih spremeb, saj je to (skoraj) vsakoletni pojav na območju med sredozemskim in celinskim podnebnim območjem.  letošnji pojav žleda je bil izjemen zardi debeline ledu oz. trajanja vremenskih razmer, kjer je o nastanku odločala le kakšna sopinja ali dve.

Sem pa pred dbevom ali dvema zasledil tudi na TV, da je podobna zračna situacija (govorim o mrzlem zraku pri tleh in toplejšem višje) botrovala tudi potopitvi Titanika. Tam naj bi to povzročilo lom svetlobe, da so opazovalci prepozno opazili ledeno goro, seveda pa je pri nas šlo za nekaj drugega. A dejstvo je, da toplotna inverzija pravzaprav nikoli ne pomeni nekaj dobrega.

 

V odgovor na Anton Polšak

Odg: O žledu pa nič

od Igor Plohl -

Jaz sem pa pregledal učni načrt za geografijo v osnovni šoli. Pregled je pokazal, da učni načrt ne omenja podnebnih sprememb, niti ne omenja žledu.

Učni načrt torej ne vsebuje učnih vsebin na podlagi katerih bi lahko nedvomno sklepali, da so namenjene obravnavi problematike podnebnih sprememb. Prav tako učni načrt ne vsebuje splošnih ali operativnih učnih ciljev, ki bi bili neposredno vezani na podnebne spremembe.

Kljub temu pa lahko (oz. celo moramo) pri pouku geografije v osnovni šoli spregovoriti tudi o obravnavani problematiki.

Učni načrt za geografijo v osnovni šoli namreč vsebuje veliko učnih tem ter splošnih in operativnih učnih ciljev, ki so posredno povezani s podnebnimi spremembami. Lahko bi jih uvrstili na področja: ogrožanje okolja, vpliv podnebja na ekosisteme in življenje ljudi, ekstremni meteorološki pojavi ipd.

V odgovor na Igor Lipovšek st.

Odg: O žledu pa nič

od Nina Farič -

Pri pouku v vseh razredih smo se ob tem posnetku pogovorili še varnosti, pomenu civilne zaščite, mednarodni pomoči. Tudi o tem, zakaj domačini menijo, da je drvarnica zakon. In zakaj nekatera vodstva podjetij v času kriznih razmer ne dovolijo prostovoljnim gasilcem odsotnosti...

Aktualizirali smo tudi poplave. Učenka iz Planine pripravlja fotoreportažo...

 

V odgovor na Igor Lipovšek st.

Odg: O žledu pa nič

od Mirsad Skorupan -

Menim, da mu teh pojavov (žled, poplave, ujme na sploh) ni potrebno vedeti. Tudi v učnem cilju niso opredeljeni.

Seveda je nekako samoumevno, da se ob takih pojavih pogovorimo z učeci, takoj ko se zgodijo.

V odgovor na Mirsad Skorupan

Odg: O žledu pa nič

od Metka Potočnik -

Moje mnenje  je, da se vedno ob določenih izdrednih dogodkih ali naravnih nesrečah z učenci pogovorimo. Mi, ki smo na podeželju smo tudi sami občutili posledice  žleda... V priponki prilagam video, ki so ga posneli gasilci prostovoljci, ki so  prišli iz sosednjih držav na pomoč.

V odgovor na Mirsad Skorupan

Odg: O žledu pa nič

od Milan Nanut -
V odgovor na Milan Nanut

Odg: O žledu pa nič

od Igor Lipovšek st. -

Ne želim zaključevati razprave o žledu niti vleči črte pod didaktično uporabnostjo žleda, ampak veseli me, da je spletna skupnost odigrala vlogo parlamenta, v katerem si učitelji izmenjamo poglede in izkušnje in si povemo, kaj je najbolje - tisto kar je strokovno neoporečno in kar učinkuje pri našem pouku. Paradigma, da ima samo eden prav, vsi drugi pa morajo kopirati njegov pouk, pravzaprav nikoli sploh ni (za)živela; vsaj ne kot splošno, obvezno  ali zapovedano. 

Kar se žleda (oblika) tiče se mi zdi pomembno, da osnovnošolci razumejo dvoje: da mora biti podlaga (drevje, žice ...) ohlajeno pod 0 stopinj C (energija) in da mora biti zrak vlažen (snov). S tem pridemo do temeljnega geografskega logičnega trikotnika SNOV --> ENERGIJA ---> OBLIKA, iz katerega učenci lahko izpeljujejo vse ostalo.

V osnovni šoli bi se bolj pogovarjal o posledicah, strašljivosti, neizoginbosti, nezmožnosti preprečevati in prostorsko/območni oz. geografski razprostranjenosti/razsežnosti pojava ter o prilagojevanju naravnemu pojavu.

V srednji šoli bi dodal vzroke podhlajevanja (sevanje, konvekcija), vremenske in topografske okoliščine, ogroženost posameznih drevesnih vrst, dinamika oz. sile pri žledolomu - zakaj se tudi nezmrznjena hrenovka prelomi, če jo upogibamo oplaščeno s kruhom v hot-dogu (da o grozljivem lomljenju okončin, ki so so omavčene, niti ne govorim).