V adventnem času je hvalevredno, da se je razprava spokojila. Mi je bilo malo žal za začetno spodbudo, ker se je razprava potem zelo razvnela.
Da je regionalizacijska geografija težavna tema, pove že naš pregovor: Dva Slovenca, tri stranke; pet geografov, deset regionalizacij. Mogoče smo tako vroči tudi zato, ker če nam vzamejo še regionaliziranje, kaj pa nam ostane res geografskega? Z reliefom se ukvarjajo geologi, s podnebjem vremenarji, z vodovjem hidrologi, z rastlinami, živalmi in prstjo biologi.... Zato smo pri tej temi tanki in natančni.
Zato po eni strani podpiram tiste, ki so geografsko strogi. Pom drugi strani pa razumem učitelje (pa ne zgolj zaradi stanovske pripadnosti, ampak zavedajoč se, da je geografija umeščena v šolski program zaradi splošno-izobraževalnosti, in dejstva da je pri pouku treba reagirati takoj in zdaj) da v skladu z okoliščinami gledajo tudi bolj široko. Včasih tudi zaradi lastne nerodnosti, ko vprašamo "v kateri pokrajini je Jezersko?" In štejemo za prav: alpski svet, alpska slovenija, alpsko-predalpska makroregija, gorenjska, koroška (tudi, če je pisano z malo začetnico).... ker verjetno smo želeli zvedeti, ali je učenec uspel najti pokrajino, ki ima z Jezerskim največ skupnega oz. splošnega.
Druga zgodba pa je, če učenec dela geogrpodobnoafsko raziskovalno nalogo ali je vprašanje zastavljeno tako natančno, da ne dopušča dileme. Mislim, da fiziki v šoli ravnajo podobno. Ko je vprašanje "kako se imenuje fizikalna količina......" mora biti odgovor TLAK. Ko gre za druge okoliščine, dopuščajo odgovor PRITISK.
Zato je v šoli učitelju težko biti stoodstotno prepričan in težko je soditi o pouku, če ne poznamo okoliščin. Strokovno je primerjava, da gre ledenik prek pokrajine kot buldožer (zaradi hitrosti, načina transporta, mešanja...) povsem neprimerna, ampak znotraj pouka je lahko še kako didaktična. In če je (vsaj za motiviranje) Prekmurje močnejše spoznavno sidro kot od Subpanonske Slovenije, ga bom uporabil.*
.................
*Že zato, ker geografska regionalizacija pomensko ni povsem šolsko logična.
a) uporabljamo predpone ob-, pred- in sub- , ki pomenijo isto
b) zakaj obsredozemske in obpanonske, obdinarske pa ne (ko velikokrat govorimo o prehodnosti) in
c) zakaj je zgolj klimatski dejavnik (zmerjen na nekaj decimalk natančno) tisti, ki določa, da nimamo prave panonske in sredozemske pokrajine?