Danes mineva 35 let od dneva, ko je na vrhu Triglava prvič zaplapolala slovenska trobojnica.
Slovenska narodna zastava na Triglavu - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
12. junija 1991 so gorski reševalci ob podpori Letalske enote milice v prisotnosti Televizije Slovenija na vrhu Triglava prvič slovesno razvili slovensko narodno zastavo, takrat še brez grba. Dogodek je predstavljal eno najmočnejših simbolnih dejanj slovenskega osamosvajanja ter jasno napoved skorajšnje razglasitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki je sledila 25. junija 1991.
Spoštovane kolegice in kolegi, drage dijakinje in dijaki,
25. junija 1991 je rojstni dan naše domovine.
Dan državnosti – 25. 6. je dan, ki ima za Slovenijo poseben zgodovinski pomen.
Leta 1991 je bil prav na ta dan sprejet temeljni akt o osamosvojitvi države, kar pomeni začetek samostojne poti, izstop iz nekdanje skupne države in uresničitev dolgoletnih prizadevanj za suverenost.
Dan državnosti ni zgolj spomin na dogodek izpred več kot treh desetletij, temveč priložnost za razmislek o tem, kaj pomeni biti samostojen in odgovoren član družbe. Čeprav je pot do samostojnosti potekala hitro, je bilo za njo potrebnih več desetletij prizadevanj, političnega zorenja in družbene mobilizacije.
Prav zato ima 25. junij še danes poseben pomen – kot dan, ko so se uresničile težnje po svobodi, a tudi kot opomnik, da demokracija ni samoumevna in jo je treba nenehno negovati.
Ob tem prazniku se odpira tudi priložnost za poglobljeno razpravo o tem, kako naprej. Kajti resnična samostojnost se ne meri le z lastno zastavo in himno, temveč tudi z odgovorno politiko, vključenostjo državljanov in spoštovanjem vrednot, ki so bile ob osamosvojitvi v ospredju.
Šele leta 1991 so mednarodno-politične okoliščine, pa tudi notranji razvoj v Sloveniji in širše v Jugoslaviji, omogočili, da se je slovenski narod na plebiscitu s 95 % izrekel za demokratično in samostojno državo Slovenijo. To odločitev smo obranili in uspeli zagotoviti tudi z orožjem v 10-dnevni vojni, čemur je sledilo priznanje mednarodne skupnosti.
Plebiscita se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev: Na vprašanje na glasovalnem lističu »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«, je pritrdilno odgovorilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita (to je 1,289.269 volivcev)
Mineva 35 let od ključnih dogodkov, ki so majhno Slovenijo postavili na pot samostojnosti in neodvisnosti.
Čas kulturnega, civilnodružbenega in političnega vrenja je dosegel vrhunec: od prvih večstrankarskih volitev po drugi svetovni vojni, preko plebiscita, razglasitve samostojnosti do desetdnevne vojne za Slovenijo in mednarodnega priznanja.
Dogodki so se odvijali z izjemno hitrostjo in intenzivnostjo, hkrati pa so se prepletali z vsakdanjimi življenji ljudi – prav ta preplet zgodovine in osebnih zgodb pa ostaja najbolj živa podoba tistega časa.
Pomen lastne države
Imeti lastno državo pomeni imeti prostor za ohranjanje nacionalne identitete, jezika, kulture in vrednot, kot so svoboda, demokracija, enotnost in solidarnost. Slovenija je danes uveljavljena članica Evropske unije, NATO in Organizacije združenih narodov, njeno ime pa v svet ponesejo diplomati, znanstveniki, umetniki in športniki. Lastna država je za narodno zavest neprecenljiva vrednota.
Šele z desetletji distance se kot narod zavedamo, kaj vse prinaša in pomeni imeti svojo državo. Danes je Slovenija uveljavljena članica Organizacije združenih narodov in Evropske unije.
Kolektivni spomin in identiteta
Dan državnosti je v slovenski kolektivni zavesti več kot le datum. Je simbol skupne poti, politične zrelosti in narodove volje. V številnih krajih po Sloveniji se vsako leto odvijajo slovesnosti, koncerti, razstave in proslave, ki spominjajo na vrednote samostojnosti, miru in demokracije.
Vloga izobraževanja
Zgodovinski pomen osamosvojitve ima pomembno mesto v izobraževalnem sistemu. Učenci in dijaki se učijo o dogodkih, akterjih in posledicah, ki so pripeljale do samostojnosti. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je potrebno več poudarka nameniti tudi kritičnemu razmisleku o družbenem dogajanju v tem času, ne zgolj slavljenju. Prav tako se odpirajo vprašanja o tem, kako država danes uresničuje vrednote, za katere se je takrat borila.
Izzivi in odgovornost pri poučevanju osamosvojitve
Osamosvojitev leta 1991 je bila prelomnica, ki je omogočila demokracijo in suverenost, zato je naša odgovornost, da to temo pri pouku družboslovja obravnavamo celovito in kritično.
Prenovljeni Katalog znanja (KZ), ki stopi v veljavo v šolskem letu 2026/27, osamosvojitvi posveča posebno poglavje z jasnimi cilji, standardi in didaktičnimi priporočili.
Že zdaj pa lahko z aktualizacijo vsebin in ustvarjalnimi pristopi dijake spodbudimo k razumevanju tega zgodovinskega procesa.
Izobešanje državne zastave/ Državni simboli
Naj bo praznik priložnost, da skupaj negujemo občutek domoljubja in spoštovanja do simbolov naše države.
Izobešanje zastave je lep in pomemben izraz spoštovanja do naše domovine, njene zgodovine in vrednot, za katere so se borili naši predniki.
V okviru predmeta Družboslovje želimo dijakom pomagati, da:
- razumejo sebe v kulturnem, družbenem, geografskem in zgodovinskem kontekstu,
- spoznajo pomen slovenske tradicije in ohranjanja nacionalne identitete,
- kritično in samostojno razmišljajo o kompleksnosti družbenih procesov ter ključnih mejnikih osamosvajanja Slovenije.
Didaktični izzivi / Vabilo k aktivnemu poučevanju in sodelovanju
Vabimo vas, da v spletni učilnici družboslovja delite zgodbe, kako na vaši šoli obeležujete 35. obletnico Dneva državnosti ali kako pri pouku vključujete tematiko osamosvojitve.
Kako boste/ste na vaši šoli praznovali 35. obletnico samostojne Slovenije?
- Katere dejavnosti ste / boste izvedli pri pouku družboslovnih predmetov?
- Katere zgodbe, vire ali metode so se izkazale za najbolj učinkovite?
Vaše izkušnje in primere dobre prakse bomo predstavili na delavnici v okviru študijskega srečanja avgusta 2026.
Kako boste/ste na vaši šoli praznovali 35. obletnico samostojne Slovenije?
- Katere dejavnosti ste / boste izvedli pri pouku družboslovnih predmetov?
- Katere zgodbe, vire ali metode so se izkazale za najbolj učinkovite?
Vaše prispevke bomo z veseljem predstavili tudi na študijskem srečanju 19. avgusta 2026.
V razmislek: zapuščina, ki presega čas (vir: iz zapisa ob dnevu Trubarja dr. Miriam Stanonik):
Primož Trubar. Mož, ki je s svojo vizijo postavil človeka, izobrazbo in slovensko besedo v središče, kar je bilo ključno za naš duhovni in narodni razvoj.
In z dvema temeljnima mislima ga je treba povezovati: »Lubi Slovenci!« in »Stati inu obstati«
Te besede niso le preprosti nagovori, ampak nosijo globoko sporočilo, ki je tlakovalo temelje slovenskega naroda:
- "Lubi Slovenci!": V svojih delih (Katekizem in Abecednik iz leta 1550) je rojake prvič nagovoril neposredno v njihovem maternem jeziku. S tem je potrdil našo jezikovno in narodno identiteto
- "Stati inu obstati": Ta misel predstavlja Trubarjevo neomajno vizijo in vero v obstoj ter razvoj slovenskega jezika in kulture kljub vsem zgodovinskim viharjem. Dan državnosti nas spominja na pogum, enotnost in vizijo, ki so Slovenijo pripeljali do samostojnosti. Navdihujmo dijake, da cenijo dediščino osamosvojitve in ustvarjalno prispevajo k prihodnosti naše države.
Želimo vam ponosno in smiselno praznovanje Dneva državnosti!