Osamosvojitvena vojna dokončen epilog napetih odnosov med Slovenijo in JLA.
Že nekaj ur po razglasitvi samostojnosti se je morala Slovenija upreti tuji agresiji ter vojaško in diplomatsko ubraniti svojo samostojnost v desetdnevni vojni, hkrati pa prepričati Evropo in svet o svoji legitimnosti. V dneh, mesecih in letih, ki so sledila, se je zgodovina Slovencev zgostila in se je je v 34 letih 'zgodilo' več kakor v vseh dolgih desetletjih dotlej.
Na današnji dan, 27. junija 1991, se je začela osamosvojitvena vojna, znana tudi kot desetdnevna vojna, ki je bila ključni trenutek v boju Slovenije za neodvisnost. Napeti odnosi med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) so dosegli vrhunec, ko je protiletalska oklepna baterija JLA ob 1.15 prestopila državno mejo pri Metliki. Slovenske policijske sile in Teritorialna obramba so z usklajenimi akcijami, kot so blokade cest in obramba ključnih objektov, uspešno onemogočile večje operacije JLA.
V desetdnevni vojni, ki je trajala do 7. julija 1991, je Slovenija vojaško in diplomatsko branila svojo samostojnost. Spopadi so terjali 19 življenj na slovenski strani, 44 na strani JLA in nekaj civilistov, materialna škoda pa je bila razmeroma omejena. Z Brionsko deklaracijo je bilo uveljavljeno premirje, Slovenija pa je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese. Zvezno predsedstvo je 18. julija 1991 sprejelo sklep o umiku JLA, ki se je v celoti uresničil do oktobra 1991.
Slovenija je vzporedno vodila intenzivno diplomatsko kampanjo, ki je prepričala države, kot so Nemčija, Avstrija in Vatikan, da so med prvimi priznale njeno samostojnost konec leta 1991. Sprejetje ustave, uvedba lastne valute in mednarodna priznanja so omogočila članstvo v OZN in drugih organizacijah.
Desetdnevna vojna ni bila le vojaški spopad, temveč trenutek narodne enotnosti, ki je Slovence povezal v prizadevanju za svobodo.
V naslednjih letih je Slovenija z demokratizacijo, gospodarsko preobrazbo in povezovanjem z Evropo (vstop v EU in Nato, prevzem evra, schengensko območje) utrdila svojo vlogo v svetu. Danes se sooča z izzivi globalizacije, okoljskih sprememb in ohranjanja nacionalne identitete in nadaljuje pot začrtano z osamosvojitvijo.
Viri so navedeni v priponkah.