Hebrejsko ŠOA (holokavst) pomeni načrtno in sistematično uničenje Judov.
Mednarodni dan v spomin na žrtve holokavsta je treba razumeti v širokem smislu, ne samo kot dan spomina na množično uničenje rodu oz. spomina na grozote v obdobju druge svetovne vojne.
Aktivno moramo pristopiti k promociji medsebojnega spoštovanja, dialoga in mirnega sožitja ter z ozaveščanjem in izobraževanjem naslavljati vse pojave, ki vodijo k ekstremizmom in radikalizmom.
Dostojanstvo in univerzalne človekove pravice in temeljne svoboščine vseh ljudi so prepogosto še dandanes le mrtve črke na papirju, nespoštovanje človekovih pravic pa vsakdanja praksa v številnih državah in na kriznih žariščih.
27. januar je za vsakoletni svetovni dan spomina na žrtve holokavsta izbran kot dan zloma in prekinitve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem.
Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan se spominjamo vseh žrtev tega temnega obdobja človeške zgodovine: Romov, Sintov, duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, političnih zapornikov, Slovanov in med njimi tudi vseh Slovencev, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča.
Prihodnje dni bodo po državi potekali številni dogodki namenjeni spominu na žrtve in preživele ter ozaveščanju in izobraževanju o holokavstu.
Ob obeleževanju tragičnih dogodkov zgodovine, žal, ne gre spregledati številnih kriznih žarišč in nasilnih izrazov diskriminacije ter nestrpnosti, s katerimi se sooča svet danes.
Slovenija od leta 2007 dejavno sodeluje v projektni skupini, ki si prizadeva za mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, spominjanja in raziskovanja holokavsta, da bi ohranjali zavest o tem, da holokavst pomeni svarilo pred nevarnostjo sovraštva, nestrpnosti in predsodkov.
Več o tem, kako obeležiti dan spomina na holokavst, boste našli v priponkah in na spodnjih povezavah:
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/2020-06-18-smernice-za-poucevanje-o-holokavstu.pdf
Šoa – spominjajmo se 2025 - Sinagoga Maribor
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 80. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz bodo v Sloveniji potekali različni kulturni dogodki, razstave in znanstvena srečanja.
Naj vas ob tem spomnimo, da se v tem kontekstu lahko obravnava tudi druge genocide in množična kršenja človekovih pravic. V letu 2025 bomo tako obeležili 30 letnico genocida v Srebrenici, prav tako pa ne smemo pozabiti na trpljenje ljudi, še zlasti otrok in žensk marsikje po svetu, ki se dogaja ob robu vojn in nasilja na Bližnjem vzhodu (Izrael, Gaza), v Ukrajini, Sudanu, pa še pred tem v Ruandi, Darfurju.
Prav tako lahko v tem kontekstu opozorimo in se pogovorimo o žrtvah medvojnega in povojnega nasilja nad Slovenci, kar prav tako spada med množične kršitve človekovih pravic in je tragično zaznamovalo narodno usodo.
KONTEKST/ izjava: zgodovinarka Lea Knez ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza. "Tisti, ki se ne učijo zgodovine, jo bodo ponovili, tisti, ki se je učimo, pa bomo nemočno stali in gledali, kako se ponavlja. Okrogle obletnice vseh takšnih zgodovinskih dogodkov so bile vedno bolj obeležene. Zaradi tega, kar se trenutno dogaja po svetu, od Ukrajine do Gaze, pa je ta tema morda še bolj aktualna in pomembna in jo skušamo zgodovinarji zato bolj osvetliti, je ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau dejala zgodovinarka Lea Knez. Največja želja zgodovinarja je, da bi osvetljevali dogodke, omogočili, da se o njih pogovarja in da se sproži družbeno kritično razmišljanje. Da bi tako videli tudi politične vzorce, ki vodijo v skrajnosti, ki so se zgodile. »
Tudi letos vas spodbujamo, da pripravite aktivnosti ob dnevu spomina na holokavst in mlade ozavestite o pomenu spoštovanja človekovih pravic in njihovega varovanja v času, ki ga živimo.Veseli bomo vaših povratnih informacij.