Pozdravljeni vsi,
v tej strani (spletni učilnici) http://itemspro.net/sl/moodle/ lahko ogledate dobro obdelano vsebino Zemlja v vesolju. Ko izberete želeno vsebino, se prijavite kot gost.
Pozdravljeni vsi,
v tej strani (spletni učilnici) http://itemspro.net/sl/moodle/ lahko ogledate dobro obdelano vsebino Zemlja v vesolju. Ko izberete želeno vsebino, se prijavite kot gost.
Res odlična! Ravno smo pri gospodarstvu Evrope in pomenu rečne povezave Ren-Maina-Donava.
Še danes sem hvaležen svoji sodelavki (učiteljici matematike), ki mi je po letu in pol skupnega dela (ona je imela deset let kilometrine, jaz pa sem bil začetnik) dejala: "Si super učitelj, ampak v primerjavi z dijaki ti delaš veliko preveč, oni pa veliko premalo. Saj jim ni treba vsega k riti nositi!" Pri tem je imela v mislih knjige, fotokopirane članke, časopise, diaprojektor, grafoskop, atlase..., ki sem jih vedno vlačil v razred.
Ko sem prebral Mazzinija, .
http://www.siol.net/slovenija/rubrikon/mnenja/2011/06/mazzini_slovenska_mama.aspx , sem spoznal, da sem dve leti delal tudi družbeno škodo, ker sem igral vlogo cankarjanske matere..
Tale je, tale. Nimaš samo dobre geografske, ampak tudi medmrežno orientacijo.
Sem se že ustrašil, da je Društvo za zaščito podobe in dela slovenske matere doseglo odstranitev.
Živjo! V EU projektu School on the Cloud, v katerem sodelujemo, se je nabral že cel kup zadev, ki bi komu od vas prišle lahko prav (ali pa v spodbudo, zabavo, razmišljanje...) - si z Blažem in Tatjano enkrat vzamemo čas in naredimo en tak širši izbor in vam ga posredujemo. Za danes pa vam pošiljam eno tako simpatično šokantno/provokativno predavanje o učenju (v bližnji prihodnosti?): https://www.youtube.com/watch?v=y3jYVe1RGaU
Pa še tale seznam, ne vem koliko sodi semle, ampak vsaj v informacijo, katere "aplikacije za v razred" so izbrali kot "naj" za letos: http://www.teachthought.com/apps-2/52-of-the-best-apps-for-classrooms/
lp mare
Zmeraj pride prav. Res, da vse ne vsem, ampak nekaj pa marsikomu.
Dodajam speleološko šolo. Dežuje nikoli, kaplja pa ves čas.
Dobro ste opazili. Takoj reagirali. Vsa čast vam!
Jaz sem to po balkansko mal sprobaval, če kaj pregledujete forume.
(Uredil/a Andrej Lenartič - izvorna oddaja nedelja, 20. november 2011, 15:05)
(Uredil/a Andrej Lenartič - izvorna oddaja nedelja, 20. november 2011, 17:42)
Uporabno, pregledno, usmerja na dva različna vira.
In obenem na spletnih straneh šole popularizira geografijo.
P.S. Celo meni, ki sem bolj vernik didaktike KTG kot pa e-didaktike, je malce hudo, ko zaidem na spletne strani šol, kjer je padajoči meni GRADIVA ZA PREDMETE, in se pri skoraj vseh predmetih puščica spremeni v ročico, ki hlastne po vročem krompirčku / sanjam krompir v oblici, ki mrzle ročice pogreje/ edino pri geografiji se puščica ne spremeni.
Kje je možno videti takole raztekanje lave? Afrika, Severna Amerika, Azija, Južna Amerika?
To je (vodni) slap Konjski rep v parku Yosemite v Kaliforniji.
Ko ga v ustreznem letnem času ob ustrezni uri obsveti Sonce, pordi kot lava.
Ko v 6. razredu obravnavam časovne pasove skočim na francosko stran
http://www.jabo-net.com/heure.html
Zraven so tudi temperature.
pokukajte ta link: http://www.sciencespacerobots.com/blog/50920121
Izberi mesto, kraj, državo, klikni in že si lahko
ogleduješ čudovite stvari, detalje.
Raje uporabite visoko resolucijo.
Ja, spoštovani publikum, to je neka vrsta združevanje posnetkov v veliknasko sliko z resolucijo milijardo in več pik. Tisti ledenik ima po moje vsaj ene 60.000 krat 30.000 pik. Nek program je na spletni strani: http://gigapixelphotography.com/, ki pomaga združevati fotografije.
Imate pa tudi špansko Sevillo v velikosti 111 milijard pik na naslovu: http://www.sevilla111.com/default_en.htm. Verjetno je še več spaltnih strani s to tematiko.
zelo dobra zadeva. Super je.
Hvala.
Spoštovani!
Ni dvoma, da imamo razpolago mnoge geografske literature. A se tudi nekoliko z nostalgijo spominjamo študijskih časov. Tako imate na povezavi http://www.zrss.si/pdf/201113133215_biogeografija_2.pdfnekoliko dopolnjeno gradivo s predavanj biogeografije dr. Franca Lovrenčaka.
P
a lep pozdrav!Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo, PREDMETNA SKUPINA ZA GEOGRAFIJO
Na spodnjem naslovu bosta našli neverjetno povezavo do enkratne primerjave ozemlja danes in izpred 150 let.
http://mapire.staatsarchiv.at/en/map/mkf_illir/?zoom=13&lat=46.28351&lon=14.90575
Za tiste, ki ostajajo doma :)
Panoramski posnetki svetovnih znamenitosti v tehniki 360 stopinj...noro,...svet je lep.
http://www.itiniti.com/JB/panorama360/panorama.html
Kolega Kristijan nam pošilja to zanimivo spletišče v katerem je interaktivni atlas migrantov po svetu:
http://www.pewglobal.org/2014/09/02/global-migrant-stocks/
Še eno je zbrskal Kristjan - Katarinco v ZDA. Greš z miško prek slike in vidiš: prej in potlej.
Moj razmislek pa je, katera vprašanja bi zastavil svojim učencem/dijakom ob slikah.
So res vse fotografije narejene z istega mesta? (Vse ne)
Zakaj je del pomola FONTAINEBLEAU STATE PARK (MANDEVILLE) odneslo in del ne? Zakaj je odneslo hišico na koncu pomola, pomola pa ne? Je tole tukaj 30.364441, -90.097022 ?
Zakaj je nakopičilo ruševine ravno na LAKEVIEW AT WEST END BOULEVARD? Kje približno to je v New Orleansu? ( 30.006847, -90.114529 )
....
Lokacijski dejavniki slovenske severne metropole:
Po poteh mariborskega obzidja.
Klikni na : https://www.youtube-nocookie.com/embed/55I8Y9OqBao?rel=0&autoplay=1
Super!
Hvala za ta link!
K
Če je kdo spregledal ali ni naročen na G-listo:
Pozdravljeni, na SURS-u so tudi ob pomoči kolegov geografov naredili zelo uporabno pregledno publikacijo. Priporočam! http://www.stat.si/doc/pub/Statopis.pdf
Za cukrček pri ocenjevanju: geografsko opiši eno od fotografij.
Saj ni problem zastaviti takšne naloge.
Problem jo je oceniti.:-)
Še večji problem pa imajo Kitajci, ko poimenujejo evropske države.
HAY
Igor,
smem vprašati ?
Če učitelj geografije da učencu na razpolago sliko, informacije, tablico ali računalnik ....
ali SME (ali LAHKO) ocenjujeje, SEVEDA pozitivno, ali je učenec pravilno določil razdaljo
med rdečo in modro "koto" ?
Sam imam "čudno" iskušnjo, ker "moj učenec" ima svojo tablico, pa pravi, da nismo
nič delali in da nima naloge (ne vem, kaj misli mama, ko ji pošljem obvestilo, da naj "poba"
doma naredi vajo, ki jo ni naredil v šoli) in v treh dneh ni izmeril razdalje.
ayde,
lep pozdrav,
marjan
Hvala za eno ključnih vprašanj o ocenjevanju. Počaščen sem, ker je naslovljeno name, saj bi o tem lažje in bolje odgovorili kolegi, ki še poučujejo.
Na kratko: Seveda. Lahko tudi negativno.
Na dolgo:
Tole je samo mnenje, pri katerem se dobro vidi, kako je šola in poučevanje preplet znanosti, umetnosti in politike. Politike ne v smislu strankarsko-državnega odločanja, ampak v smislu iskanja najboljše rešitve za učenca, v prepletu vidikov: učenec, starši, šola, učitelj, predmet, učni načrt, država, občina; nihče nima stoodstotno prav, vsak pa vsaj malo. Zato se na pedagoških konferencah lahko preglasuje strokovni aktiv, strokovni aktiv pa lahko preglasuje učitelja. Ta političnost ima seveda dobre in slabe strani. Dobro je takrat, ko je po moje in slabo takrat, ko je po "njihovo". :-) Zato razumem in podpiram učitelja tako takrat, ko podari oceno na pritisk staršev in ga razumem, ko učenca z oceno "vzgojno" kaznuje. Če je učitelj sposoben odločitev utemeljiti in prepričati tiste, ki bi mu lahko odločitev spodnesli, je vse v redu. Če seveda niso bila kršena pravila, ki jih zakoni opredeljujejo kot nesprejemljiva (tepež ....).
Ocenjevati je treba v okvirih, ki jih določa pravilnik, uskladi strokovni aktiv in predvidi učitelj. Veliko učiteljev v ocenjevalna merila napiše, da mora učenec iz zemljevida ugotoviti razdalje, smeri in vsebino. Nisem še videl meril, ki bi tako natančno predpisovala, kaj in kako učitelj ocenjuje, da bi ga sodelavci, ravnatelj... lahko lovili za besede. Gre pa na šolah pritisk tudi v tej smeri in ravnatelji, misleč, da se bodo zavarovali, pritiskajo na učitelje, naj bodo čim bolj izrecni pri pisanju ocenjevalnih meril.In naj za "preverjanje" dajo pisat enake naloge kot za ocenjevanje, samo Dravo naj spremenijo v Savo in fotografijo Radencev v fotografijo Moravcev.
Še medklic: neposredno naj domačih nalog ne bi ocenjevali. Posredno pa lahko (da ob ocenjevanju učenec lahko uporablja zvezek, komentira svoj izdelek; da mu sporočimo, da je njegova domača dejavnost imela smisel oz. se je pokazala pri oceni....
Zdaj pa k "inkriminirani" nalogi. Za moj okus preverja temeljno, nujno, življenjsko (ne le geografsko) zmožnost: prepoznati resnične razdalje; kadar koli, s katerega koli zemljevida.
Stvar učitelja, pouka, učenčevih sposobnosti, okoliščin .... je, kako se naloge lotiti; jo opredelimo za minimalni ali kak drug standard. Naj jo reši s pomočjo merila; s pomočjo merila na drugem zemljevidu; s pomočjo znane razdalje; s pomočjo velikosti hiš; s pomočjo treh klikov miške; .....naj bo odgovor ocena ali hipotetični sklep ali natančno zmerjeno .... Tu ima učitelj proste roke. Greh bi bil, če učitelj pri pouku geografije ne bi preverjal razumevanja zemljevida.
Še nihče se ni oglasil, da bi uredil to zmešnjavo dobrih primerov v tem forumu.
Posredujem še enega, ki nam pošilja kolega France.
http://www3.sympatico.ca:80/gaetaneetclaude5/meteo-monde.htm
Če potrebujete lokalni čas in temperaturo nekega kraja po svetu.
Še en interaktivni atlas sveta v katerem se podatki osvežujejo sproti.
Ta atlas kaže vreme in vremenske pojave na zemlji ciklone, tornade, hurikane...
http://www.wunderground.com/wundermap/
Člani astronomskega društva Kosci Šentjur vas vabimo, da pričnete ponedeljek, 28. septembra 2015,malo drugače.
Nekaj minut po tretji uri zjutraj se bopričel Lunin mrk.
Popoln mrk traja med 4.10 in 5.23 uro.
Vabimo vas, da se nam ob 3. uri zjutraj pridružite na Prevorju. Z učenci osnovnih šol v občini Šentjur boste spoznavali jesensko zimska ozvezdja na nebu, opazovali mrk in površje Lune skozi kamero.
Toplo se oblecite.
Če bo slabo vreme, prireditev odpade.
Zanimiv prikaz rezultatov anketiranja državljanov EU o kakovosti življenja.
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU iz Ljubljane je izdal spletni pregledovalnik The Central-European Urban Heat Island Atlas. Njena avtorja sta Rok Ciglič in Blaž Komac.
Central-European Urban Heat Island Atlas oziroma Atlas mestnih toplotnih otokov Srednje Evrope je spletni pregledovalnik za predstavitev raznih dejavnikov, ki vplivajo na pojav mestnega toplotnega otoka. Atlas je nastal v okviru projekta Urban heat island - razvoj in izvajanje blažilnih in prilagoditvenih strategij in ukrepov za ukrepanje zoper pojav mestnega toplotnega otoka na območju Srednje Evrope, ki ga je podprla Evropska unija v okviru programa Central Europe.Atlas je dostopen prek seznama zbirk Geografskega inštituta Antona Melika in predstavlja različne dejavnike, ki vplivajo na mestni toplotni otok.
Sestavljajo ga podatkovni sloji, kot so na primer: nadmorska višina, indeks NDVI [ki pove, kako zdrava je vegetacija], temperatura površja, temperatura zraka za značilna obdobja, zemljevid pokrovnosti tal in rabe zemljišč in zemljevidi podatkov, ki so jih za posamezna mesta v Srednji Evropi posredovali projektni partnerji. Z Atlasom lahko uporabnik pregleduje in oceni, kje v Srednji Evropi so območja, kjer se lahko pogosteje pojavi mestni toplotni otok oziroma zelo visoke temperature, in kje so območja, ki imajo bolj prijetno klimo.
Spletna povezava: http://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/ce-uhi-atlas#v
Spletni pregledovalnik je na voljo na naslovu:
http://gismo.zrc-sazu.si/flexviewers/UHIAtlas/
-------------
Kolega France, mi je posredoval to povezavo: Vojaški zemljevid
Pripisal je še to:
Če je koga strah neviht, strel in grmenja, pa se odpravlja na pot naj pogleda to stran:
Mene ni strah bliska, huje je, če zemlja deluje.
Ali pa, kot poroča kolega F.G., če deluje tržna inšpekcija,
Da ne bo dvomov, o tem, ali je ekskurzija (vodeni) turistični izlet, je že odgovoril minister Razgoršek.
Prilagam odgovor iz leta 2000. Takrat je šlo za licence turističnega vodnika. Gospodarska zbornica je več kot pol leta eskivirala; vsi v hierarhiji, šele Jožko Čuk (predsednik) je dopustil možnost, da je šolska ekskurzija vendar nekaj neizletnega in da GZS vendarle nima pravice tolmačiti zakonodaje.
Kdaj pa (se mi zdi), bi vendarle lahko nastopila težava:
- če šola ekskurzijo poimenuje izlet;
- če gredo poleg učencev zraven še starši ali tetje osebe, ki šoli to uslugo plačajo;
- če morajo učenci s plačilom zagotoviti tudi dnevnice učiteljem.
Tole ponujajoBritanci. Primeri iz Hettnerjevih predalov.
http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/geography/
P.S. Mirsad me je opozoril, da filmi ne delujejo, samo testi (vredno ogleda, ker nekatera vprašanja so pronicljiva in ciljajo na geografsko logiko; ne le na terminologijo).
Videi usmerjajo na http://www.bbc.co.uk/education . Ampak tam napiše: "Sorry, niste iz pravega dela sveta."
Leta 2012 je Andrej Lenartič objavil povezave. In ravno danes bi morala prva skupina na ekskurziji v Venezuelo priti do Angelovega slapu.
Sanjajmo in upajmo, da se razmere v Venezueli umirijo.
vse so lepe, vsaka nosi tudi geografsko sporočilo.
Kitajci so mojstri.
Afriško kamelo so iz enogrbe spremenili v dvogrbo, da lažje jahajo.
So pozabili kaj kupiti?
So po radiu slišali, da so v Li***, **aru, EuroS****, ***erju, Mer******* ali *ušu razprodaje?
Koliko je visoko Kamniško sedlo? Pazite, da se vam od zumiranja in vrtenja ne zvrti. http://www.burger.si/KSA/360/KSA.html#Kompotela
Vode pa ne smemo jeziti, da se ne zjezi. Animacija o preprečevanju poplav. https://youtu.be/GtQlowLErU8
Enostavno orodje. Kliknete na spodnjo povezavo, vpišete svoj kraj in rojstno letnico pa se izriše krivulja.
https://www.nytimes.com/interactive/2018/08/30/climate/how-much-hotter-is-your-hometown.html
Dober primer. Kaj pa pravi Amerikanec Lindzen o planetarnem segrevanju.
Zadnjič sem v CŠOD slišal, da apnenci in dolomiti prekrivajo okoli 49 % površja Slovenije. Meni se je zdelo veliko, pa je sigurno več kot 1/3. Če pa bi pogledali še malo pod površino, pa jih je gotovo še precej več kot polovica površja. Te kamnine so nastale v koralnih grebenih in lagunah v topskem morju, kjer se tudi pozimi temperatura morja ni spustila pod 19°C. Današnji Tržaški zaliv ima pozimi najnižjo temperaturo okoli 8°C in zato v našem morju nimamo koralnih grebenov v katerih bi nastajali apnenci.
Borci proti podnebnim spremembam nam grozijo, da bo nastala katastrofa, če se bo temperatura dvignila za kakšno stopinjo. Ampak nekoč je bila temperatura najhladnejšega meseca v naših krajih za več kot 11°C višja od današnje in življenje je naravnost cvetelo. Pa zato ni bil kriv človek, ker ga takrat ni bilo. In tudi vemo ne, zakaj je bilo topleje. Sedaj pa vemo, da je tiste 0,5°C segrevanja v 150 letih delo človeka in ničesar drugega. To je pa res znanstveno.
Popolnoma drugače je bilo, ko so bile povprečne temperature na višku ledene dobe za okoli 10°C haldnejše od današnjih. To bi bila resnična katastrofa, ki se je ne bi mogli obraniti, pa če bi tudi pokurili vse kar imamo.
Stari oče mi je ko sem bil otrok pripovedoval o hudourniški poplavi, ki je v Poljanski dolini pobrala vse mostove in odnašala hiše. Danes o tej poplavi ne ve nihče, saj takrat nihče ni meril in označeval vodostajev ali poročal o njej. Danes slišimo, da nove poplave ne odnašajo