Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija po Severni Primorski bo v prvem delu obsegala spoznavanje ozke, a slikovite, trideset kilometrov dolge doline, ki jo poznamo tudi pod imenom Baška grapa. Baška grapa je »stisnjena« med visok in strm greben tolminsko-bohinjski gora na severu, na jugu pa jo omejujejo ravno tako strma, a nekoliko nižja severna pobočja Porezna, Kojce in Šentviške planote.

    Glavne povezovalne žile v Baški grapi so:

    a) Reka Bača s svojimi hudourniškimi pritoki, ki so dolino dodobra razrezali na številne manjše hrbte in grebene;

    b) Cesta, ki grapo na jugozahodnem delu povezuje s Tolminom in Novo Gorico, na severovzhodnem pa preko prevala Petrovo Brdo z Železniki, Škofjo Loko in Ljubljano;

    c) Bohinjska železniška proga, za katero ni prostora v samem dnu doline, temveč se vije nad dnom grape, skozi številne predore, mostove in viadukte;

    Naša pot oziroma spoznavanje tega dela Slovenije se bo pričela na prevalu Petrovo Brdo, ki velja za skrajno severovzhodno točko Baške grape oziroma Tolminskega.


    AKTIVNOST:

    - Ob prihodu na Petrovo Brdo se odpre čudovit pogled na greben tolminsko- bohinjskih gora. Predviden kratek postanek za razgled ali izdelavo panoramske risbe.

    Prostor za avtobus je na parkirišču ob Planinskem domu Petrovo Brdo.


    V drugem delu pa se bomo za kratek čas ustavili še ob dveh biserih Severne primorske – na Mostu na Soči, kjer se bomo posvetili akumulacijskemu jezeru ter ledeniški preoblikovanosti površja in v Tolminskih koritih, kjer bomo spoznali značilnosti zelo ozkih rečnih dolin ter termalni vrelec, ki je v Alpskem svetu prava redkost.


    Avtor ekskurzije: Vesna Kosmač

  • Petrovo Brdo

    PETROVO BRDO: Je razloženo naselje, ki leži na stiku med Baško grapo in Selško dolino ter naselje, ki leži na razvodnici med reko Savo in Sočo.

    Zanimivo je, da kljub temu, da naselje še spada pod Primorsko, se v gradnji kaže izrazit škofjeloško-cerkljanski tip hiše.

    (Vir: Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995, str. 283)

  • Podbrdo

    PODBRDO:

    Je razpotegnjeno obcestno naselje, v katerega bomo vstopili takoj po spustu iz Petrovega Brda. Podbrdo velja za največji kraj Baške grape, ki je začel nastajati v 16. stoletju na skromnem delu položnejšega sveta na sotočju reke Bače ter njenih pritokov. Sam kraj je imel več razvojnih faz. Prva je bila izgradnja ceste in železnice 1906, druga pa leta 1955 izgradnja Tovarne volnenih izdelkov Bača, ki je dolga leta zaposlovala veliko ljudi (predvsem žensk) iz Podbrda oziroma celotne Baške grape. Tovarna je prenehala delovati leta 2002, kar je prizadelo tako Podbrdo, kot ostale kraje v Baški grapi. Večina ljudi se danes vozi na delo v Bohinjsko Bistrico, Jesenice, v Tolmin ali celo oddaljeno Cerkno.

    Od leta 1918 do leta 1943 je bilo Podbrdo italijansko, kot obmejni kraj z množično vojaštva in policije je bilo pod pritiskom poitalijančevanja. Prebivalstvo je sodelovalo v različnih oblikah odpora. Kot v večini naselij tirolske kolonizacije so tudi tu razširjena predvsem nemška ledinska imena, prebivalstvo se je poslovenilo v 18. stoletju.

    (Vir: Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995, str. 290 in spletna stran OŠ Simona Kosa, Podbrdo)


    AKTIVNOSTI:

    - Obisk muzeja oz. turistično informacijske pisarne v Podbrdu;

    Nahaja se Ob cerkvi sv. Nikolaja sredi starega vaškega jedra Podbrda stoji prenovljena Jakovkna hiša častitljive starosti in pestre preteklosti. V njej se, poleg turistične informacijske pisarne za zgornjo Baško grapo, nahaja tudi stalna muzejska razstava, ki jo je leta 2008 postavil Tolminski muzej. Na razstavi v nekdanji izbi, kamri in kuhinji so predstavljena tri prelomna obdobja zgornje Baške grape. V največjem prostoru je predstavljena poselitev tega območja v 13. stoletju, ki je bila posledica večje nemške kolonizacije. V manjši kamri si je moč ogledati zanimiva fotografska pričevanja o gradnji Bohinjskega predora in železniške proge, ki je bila dokončana leta 1906 in je močno posegla v dotedanje življenje krajev v dolini. V zadnji sobi pa je predstavljen čas med obema vojnama, ko je prišla Primorska pod Kraljevino Italijo in so postali ti kraji močno varovano in utrjeno obmejno območje.

    Na razstavi si je mogoče ogledati tudi več filmov, ki govore o življenju v zgornjem delu Baške grape, s pomočjo računalniške prezentacije v drugi sobi pa se je moč zapeljati po Bohinjski progi in si ogledati številne fotografije krajev in železniških postaj med Podbrdom in Novo Gorico. (Vir: http://www.tol-muzej.si (2.10.2010)

    URNIK in KONTAKT:

    maj, junij, september – sobote in nedelje julij, avgust – vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00

    Informacije in najave obiska izven določenega urnika:

    TIC PODBRDO

    Podbrdo 18

    SI – 5243 Podbrdo

    Tel. 05/38 00 485

    Fax. 05/38 00 483

    info.podbrdo@lto-sotocje.si




  • Podbrdo - Hudajužna (BREZ POSTANKA - INFORMACIJE OB POTI)

    Med vožnjo Proti naselju Hudajužna opozorimo učence na rastlino imenovano Kratkodlakava popkoresa, ki velja za endemit. Gre za zelo drobno in nežno prebivalko skalnih razpok, ki jo je moč najti v negostoljubnem navpičnem ali previsnem apnenčastem skalovju. Večina njenih nahajališč je v zgornjem delu Baške grape. Botaniki domnevajo, da se je ohranila še iz predledonodobnega obdobja oz. terciarja.

  • Hudajužna (BREZ POSTANKA - INFORMACIJE OB POTI)

    HUDAJUŽNA:

    Danes vas, ki na prvi pogled ne izgleda nič posebnega, a je prav to vas, v kateri je bilo nekoč veliko obrtnikov kot so čevljar, kovač, mizar…, katerih obrt se zaradi novih tehnologij v karju žal ni ohranila do današnjih dni. Hudajužna je v preteklosti imela tudi mesnico, železniško postajo, šolo, pošto, dve trgovini in celo hotel Črna prst. Vas je dolga dva kilometra in jo prebivalci delijo v Zgornjo in Spodnjo Hudajužno.

    Ime Hudajužna prihaja iz besedne zveze "huda ožina", ime pa še danes buri domišljijo. Najlepša zgodbica o nastanku je tale:

    Poletnega dne pred 500 leti so kmetje pridno delali na svojih košenijah, gospodinje pa kuhale kosilo. Ko je ravno zvonilo poldan in so kmetje odšli domov na kosilo, so pridrveli v vas Turki. Prebivalci so jo hitro ucvrli v hribe, Turkom pa je zadišalo kosilo na mizi. Ker so Hudojužinčanke znale dobro kuhati, so se Turki v hišah le do sitega najedli, pustili vas na miru in odšli svojo pot. Ampak huda južna pa le je, gledati Turka za mizo, ko se masti s tvojo južino.

    VIR: Povzeto po: Spletna stran OŠ Simon Kos, Podbrdo

    ZAKOJCA

    Le lučaj stran (nekaj kilometrov iz Hudajužne) je vas Kojca, znana po pisatelju Francetu Bevku, ki ga še danes mlado in staro pozna po delih kot so: Pestrna, Lukec in njegov škorec, Tatič, Pastirci, Ljudje pod Osojnikom, Kaplan Martin Čedrmac...)

    VETROVALNA POSTAJA

    Tik pred vasjo Zarakovec, na najožjem delu Baške grape, popotniku ne uide nenavadna zgradba, ki sicer na prvi pogled ni nič kaj prida, je pa v preteklosti imela zelo pomembno vlogo. V času, ko so po bohinjski progi vozili vlaki na premog, je služila prezračevanju oziroma izpihavanju dima iz predora. (glej sliko)


  • Grahovo ob Bači

    GRAHOVO OB BAČI:

    Grahovo ob Bači je razloženo naselje v osrčju Baške grape. Znano je po tem, da je v njem mogoče videti spomenik prvemu celovečernemu filmu »Na svoji zemlji«. Spomenik je pred vaško gostilno, ob kateri se bomo za trenutek (15 minut) ustavili in imeli čas za ogled in počitek.

    V filmu je za »graparje« izrečen pomemben stavek:

    »Lej jo, našo Grapo!«,

  • Most na Soči

    MOST NA SOČI:

    Naselje leži na sotočju – na skalnem pomolu nad rekama Idrijco in Sočo. Danes je njegova velika znamenitost in turistična točka jezero, ki s svojo zelenomodro barvo navdušuje tako domačine, kot turiste. Akumulacijsko jezero je nastalo leta 1938, ko so zajezili Sočo za potrebe hidroelektrarne Doblar.

    Most na Soči je tudi zelo pomembno arheološko najdišče, saj so prav tu v preteklosti arheologi odkrili več tisoč železnodobnih grobov, kar uvršča kraj med najpomembnejša prazgodovinska najdišča v Evropi. Bogate najdbe segajo od mlajše bronaste dobe pa do rimskega obdobja, največ pa jih je zapustila železnodobna skupnost. (Vir: http://www.slovenia.info)

    Most na Soči je tudi kraj, do koder je v času zadnje ledene dobe segal soški ledenik. Posledice njegovega delovanja je še vedno mogoče opaziti v naravi (morene, gruščnata pobočja, strma in obrušena pobočja…)

    TOLMIN:

    Tolmin je mesto na pomolu med dvema rekama Sočo in Tolminko, ter na stiku treh dolin Soške, Baške in Idrijske. Tolmin je že stoletja naravno središče pokrajine, ki se po njem imenuje Tolminsko, prebivalci pa Tolminci. Tolmin je dobil tržne pravice leta 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke soške fronte je bil močno porušen. Strateška lega je tako pred prvo, kot med obema vojnama razvoj kraja bolj omejevala kot pa pospeševala. Med obema svetovnima vojnama, ko so bili ti kraji pod Italijo, je na življenje Tolmina močno vplival fašistični pritisk. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tolmin)

    TOLMINSKI GRB: Je ščitaste oblike. Na njem je upodobljena grajska trdnjava, biriška helebarda, puntarske vile in reka Soča. Na zgornji polovici je upodobljen plamen, ki ponazarja Tolminski kmečki upor leta 1713.

    TOLMINSKA KORITA:

    Slikovita in divja korita, najnižja vstopna točka v Triglavskem narodnem parku (180 m n.m.v.), so naravni spomenik, ki jih je ustvarila reka Tolminka. Dolga so približno 200 m, široka pa od 5 do 10 m. Od parkirišča Tolminskih korit se bomo najprej spustitili k sotočju mrzle Tolminke in kristalne Zadlaščice, nato pa se povzpeli do Hudičevega mostu, ki je zgrajen 60 m nad Tolminko. Na kraju, kjer se pod v korito Tolminke konča je tudi topel ivodni zvir, ki je v tem delu Slovenije prava redkost. Če bi se povzpeli po cesti, ki vodi v vas Čadrg, bi prišli do Zadlaške jame (Dantejeva jama), zelo zanimiv pa je tudi v ozkem delu Zadlaščice zagozden trikotni balvan, ki so mu domačini nadeli ime "medvedova glava".

    Z avtomobilom se lahko pripeljete do parkirišča Tolminskih korit, kjer je tudi okrepčevalnica. Oddaljenost od Tolmina je 2 km. (Vir: http://www.slovenia.info)