Oris poglavij

  • Splošno

    Trajanje ekskurzije: od 8.00 do 14.00

    Na naši ekskurziji bodo dijaki načrtovali časovni in vsebinski potek ekskurzije, spoznavali geografske in kulturno-zgodovinske značilnosti pokrajine in posameznih točk,izkazali se bodo kot vodiči, posamezniki bodo z referati predstavili značilnosti posameznih točk ogleda, hkrati pa bodo vsi dijaki zbirali gradivo in podatke za zaključno poročilo.

    Ekskurzijo začnemo v Novem mestu. Ob 8. uri se zberemo pred šolo, v šolski kuhinji vzamemo malico in se odpravimo na Marof. Tu poslušamo referate dijakov o življenju tukajšnjega prebivalstva v prazgodovini ter si ogledamo izkopavanja na Kapiteljski njivi. Nato nas dijaki- vodiči vodijo do različnih kulturnozgodovinskih točk v Novem mestu. Na koncu se odpravimo proti Tušu.

    Od 10.30 do 11.00 sledi malica.

    Nato se z avtobusom odpravimo do Soteske,kjer si bomo ogledali ostanke gradu in Hudičev turn. Seveda bomo tudi tu poslušali referate dijakov. Pot nas bo naprej vodila do Dvora pri Žužemberku, kjer si bomo ogledali staro fužino.

    Domov se vračamo po isti poti.

    Ne pozabi: primerno obutev, oblačila, fotoaparat, beležko za zapisovanje opažanj, dobro voljo.

    Avtor ekskurzije: Violeta Gerden

  • Novo mesto

    Novo mesto ( nadmorska višina 202 m) je prestolnica Dolenjske. Leži v gričevnati pokrajini v rečnem zavoju reke Krke. Obkrožajo ga Gorjanci, Ljuben (546 m), vzrastki Kočevskega Roga in Trška gora ( 428 m).

    Območje Dolenjske ( in tudi Novega mesta) je bilo poseljeno že v prazgodovini. Sredi 1. tisočletja pr.n.št. je tu cvetela kultura starejše železne dobe ali halštata. Tukajšnji prebivalci so etnično bili najbliže Ilirom. Živeli so v utrjenih gradiščih na vzpetinah, na pobočjih pa so ležala gomilna grobišča. V tem obdobju se je razvila posebna umetna obrt, imenovana " situlska umetnost".Figure na situlah prikazujejo prizore iz življenja halštatskih knezov- njihova praznovanja, tekmovanja, dvoboje. V 3. st. pr. n.št. so se sem naselili keltski Tavriski in začeli z mlajšo železno dobo, ki pa ni nikoli dosegla pomena halštatske dobe. Kasneje s o sem prišli tudi Latobiki. V rimskem obdobju Novo mesto ni imelo večjega pomena.

    Novo mesto je ustanovil avstrijski vojvoda Rudolf IV: Habsburški leta 1365 in mu dal naziv Rudolfswerth ( Rudolfovo pristanišče). Ustanovljeno je bilo predvsem kot gospodarsko in upravnopolitično oporišče pri širjenju Habsburžanov proti Jadranu. Mesto je stoletje in pol doživljalo razcvet. Dokaz gospodarskega razcveta mesta je tudi znameniti Glavni trg s hišami, ki imajo v pritličju arkade. Nato pa je mesto zaradi kmečkih uporov in vzpona Karlovca vse do 18. stoletja nazadovalo.

    Ko pa je bila v Novem mestu ustanovljena redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem, ko je bila ustanovljena Gimnazija in je mesto dobilo okrožni urad, je postalo upravno središče Dolenjske. Sezidan je bil Narodni dom, Novo mesto pa je leta 1894 dobilo tudi železnico, mestno hišo Rotovž….

    Danes je Novo mesto upravno, gospodarsko, izobraževalno, kulturno in versko središče Dolenjske. (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Novo_mesto)

    NALOGA:

    1. Z Marofa fotografiraj pokrajino, oddaj fotografijo v galerijo slik ter zapiši, zakaj so si v prazgodovini ravno tu ustvarili naselbino.

    2. Doma si oglej panoramsko sliko 3 D- Dolenjski muzej na ter z argumenti potrdi ali zanikaj trditev: Novo mesto je mesto situl.

  • Grad Soteska in Hudičev turn

    V Soteski najprej zagledamo veličasten dvorec, za katerega je že Valvasor menil, da je eden najlepših na Kranjskem.

    Ta dvorec je nadomestil starejši gradič, ki so ga že v 16. stoletju sezidali grofje Širski.

    Dvorec je v obliki pravilnega pravokotnika dal pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg med leti 1664-1689.

    Leta 1793 so dvorec kupili knezi Auerspergi, ki so izhajali z gradu Žužemberk in so dvorec obdržali do konca druge svetovne vojne.Dvorec so leta 1943 požgali partizani, po vojni pa so ga domačini uporabljali kot kamnolom.

    Ob dvorcu je bil konec 17. stoletja zasnovan nov baročni park z vrtnim paviljonom, ki danes nosi naziv Hudičev turn. Zakaj? Ker so domačini menili, da grajska gospoda tu prireja pregrešne razvratne zabave.

    Stavba ima tloris v obliki štiriperesne deteljice.

    Hudičev turn je razdeljen v dve nadstropji, ki ju povezujejo kamnite polžaste stopnice. Notranjost je bogato poslikana, v pritličju z motivi vodnjakov in portalov, na oboku je prizor iz antične mitologije Zeusova ugrabitev Ganimeda.v zgornjem nadstropju pa so monumentalne ženske figure, ki poosebljajo vero, upanje in ljubezen. Avtor poslikav je delavniški krog nizozemskega mojstra Almanacha.

    Prostor je izjemno akustičen, zato tu potekajo razni koncerti, likovne razstave, poroke…

    Od sredine 19. stoletja deluje na desnem bregu Krke žaga. Hidroelektrarna na levem bregu iz leta 1927 pa ima ohranjene še vse tehnične naprave. V bližini si lahko ogledamo razstavni depo Tehniškega muzeja Slovenije.

    (Vir: http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=3261&lng=1, http://kraji.eu/slovenija/dvorec_soteska_hudicev_turn/slo, http://www.visitslovenia.net/slovenija/kulturne-znamenitosti/dvorec-soteska-z-vrtnim-paviljonom-hudicev-turn)

    NALOGA:

    1. Oglej si tloris Hudičevega turna in zapiši, kakšne oblike je.

  • Dvor

    Dvor je vasica v občini Žužemberk ob levem bregu reke Krke. Ime je verjetno dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški.

    Leta 1796 je tu nastala prva fužina , ki je obratovala natanko sto let. Ta železarna je bila ena največjih industrijskih obratov 19. stoletja na Slovenskem. Železovo rudo so pridobivali iz bližnje Soteske, Repče gore in Hmeljnika, oglje pa iz Kočevskega Roga.

    V začetku 19. stoletja je posebni odposlanec Jurija Karadjordja na Dvoru naročil 60 topov in možnarjev. Avstrijska vlada je pogodbo razveljavila, vseeno pa solivarne na dvoru nekaj topov izdelale in so jih Srbi skrivaj odpeljali.

    Do srede 19. stoletja je bila edina železarna na našem ozemlju, ki je izdelovala predmete t.i. umetniškega liva.

    V dvajsetih letih devetnajstega stoletja so železarno povečali in je postala najpomembnejše podjetje južno od Alp. Dobila je celo naziv "Cesarsko- kraljeva privilegirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga". Zaposlovala je več kot petsto delavcev. Pri izdelavi se je držala točno določenih predpisov, kar je bilo takrat v Evropi redkost.

    Na Dvoru so izdelovali različne železne predmete- npr. predmete za vsakdanjo rabo ( žeblji, kotli..), pa tudi zahtevne železne izdelke, ki so jih izvažali.

    Leta 1869 je železarno zajel požar, železnica se je kraja izognila, železova ruda je bila slabe kakovosti in tako je železarna 1896 zaprla svoja vrata.

    Danes so ostanki železarne spomeniško zaščiteni.

    (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dvor,_%C5%BDu%C5%BEemberk)

    Vsi trije kraji postanka ležijo ob reki Krki, eni najdaljših rek, ki tečejo izključno po slovenskem ozemlju.

    Izvira pod Krško jamo na nadmorski višini 312 m, izliva pa se v Savo pri Brežicah na nadmorski višini 141 m. Edino večje mesto ob Krki je Novo mesto. Najbolj znan kraj ob reki, ki se pogosto otepa s poplavami, pa je Kostanjevica- "Dolenjske Benetke".

    Dolino reke Krke pogosto imenujemo tudi dolino gradov, saj je v Valvasorjevem času tu bilo kar 65 gradov in graščin.

    Danes reko uporabljamo za čolnarjenje, raftanje, kopanje in ribištvo. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Krka)

    NALOGA:

    1. Skiciraj fužino.