Pogosta vprašanja

Učencu priseljencu se prilagaja vzgojno-izobraževalno delo ne glede na okoliščine (delo v šoli, izobraževanje na daljavo, vrnitev v šolo). Učencu prilagajamo poučevanje/učenje in ocenjevanje. Učitelj za učenca izdela individualni načrt aktivnosti (INA), v katerem je opredeljeno učenčevo predznanje, dosežki, napredek, močna in šibka področja, cilji … Za učenca je pomembno, da se v prvi vrsti uči slovenskega jezika (dopolnilni pouk). Če ima učenec učne težave in učitelj ugotovi, da je učenec nazadoval oz. ni bilo vidnega napredka, je potrebno učencu poiskati druge vrste pomoči (pomoč svetovalne službe, medvrstniška pomoč). Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13) v 15. členu učencu omogoči, da se v dogovoru s starši med šolskim letom prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo in da se znanje učenca priseljenca iz druge države lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. 69.člen, zadnji odstavek, Zakona o OŠ učencu priseljencu iz drugih držav omogoča, da je lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem je prvič vključen v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih predmetov in napreduje v naslednji razred. O napredovanju odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.

Ocenjevanje in napredovanje učenca priseljenca v času izobraževanja na daljavo

Ocenjevanja učenca priseljenca v času izobraževanja na daljavo se lotimo na enak način, kot bi se ga v šoli. Ob spremljanju INA-obrazca (spremljanje napredka učenca ob poznavanju njegovih močnih in šibkih področij) vemo, koliko je učenec priseljenec napredoval, kako je delal v letošnjem in lanskem šolskem letu. Pri ocenjevanju znanja upoštevamo prilagoditve, ki jih ima učenec priseljenec v 1. in 2. letu šolanja v Sloveniji. Pri tem se povežemo z učitelji, ki delajo z učencem, in se v aktivu posvetujemo glede ciljev, ki jih želimo pri učencu doseči. Zaradi vseh opisanih izzivov, s katerimi smo se srečali v preteklih tednih izobraževanja na daljavo, je dobro, da se pred ocenjevanjem znanja prepričamo, da so bile učencu ponujene vse vrste pomoči (tehnična podpora, razlaga pri usvajanju ciljev, enoznačna navodila, sprotno preverjanje razumevanja navodil itd.), ki mu omogočajo, da se optimalno pripravi na ocenjevanje znanja in pri tem pokaže svoje sposobnosti ter znanja. Potrebno je prilagoditi tudi načine ocenjevanja, in sicer je potrebno izbrati tiste, ki učencu omogočajo optimalno izkazovanje znanja. Učencu se prilagodi tudi število ocen (15. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli). Učenec je lahko neocenjen iz posameznih predmetov, kjer zaradi jezikovne ovire ne more izkazati temeljnih ciljev, a kljub temu napreduje v višji razred (69. člen Zakon o OŠ). Možne pristope za delo z učenci najdete v Smernicah za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole.  

Ponavljanje razreda

Za vse učence Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13) v 21. členu določa, da učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju praviloma napredujejo. V 22. in 23. členu istega pravilnika je določeno, da lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši. Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev.

Učitelj, ki poučuje učenca, presodi, ali je v času poučevanja/učenja izkoristil vse oblike pomoči za njegovo napredovanje (upoštevanje 5-stopenjskega modela in upoštevanje individualnega načrta pomoči). Na podlagi predloga učitelja odločitev o ponavljanju učenca sprejme učiteljski zbor. Pri presojanju razlogov za predlog ponavljanja v času izobraževanja na daljavo je nujno potrebno izhajati iz tega, da izobraževanje na daljavo ni opredeljeno kot daljša odsotnost od pouka. Prav tako pri odločanju o ponavljanju naj ne bodo argumenti neopravljene obveznosti učenca v času izobraževanja na daljavo, neodzivnost učenca v času izobraževanja na daljavo. Nazadovanje v znanju pri učencu v času izobraževanja na daljavo in povrnitev znanja na stanje ob začetku šolskega leto ne moremo pripisovati samo temu obdobju. Najverjetneje so se težave kazale že pred izobraževanjem na daljavo. Pri sprejemanju odločitve o ponavljanju razreda mora biti v ospredju izključno učenčeva dobrobit.