Malo smo zašli.
Na začetku smo se spraševali ali enačimo porečje Save s Posavjem.
Na podlagi raziskave lahko rečem da NE.
Lep pozdrav, Matjaž Geršič
Lep pozdrav, Matjaž Geršič
Spodnje Posavje je del Posavja, v katerega pa uvrščamo tudi Obsotelje, Savinjsko dolino, Postojnsko kotlino, Bohinj, Novomeško pokrajino; če naštejem le nekatere. Vsaka od prej naštetih pokrajin deluje kot nekoliko bolj samosvoja enota znotraj Posavja.
Porečje definiramo kot pokrajino ob glavni reki in njenih pritokih, omejeno pa je z razvodnico, ki ga deli od drugih porečij. Spodnje Posavje je del porečja Save ali Posavja in je hkrati tudi del Podonavja in Črnomorskega povodja. Tu ne vidim nobenega dejstva, ki bi lahko bilo sporno.
Če sprašujemo prebivalce kaj so (kaj se počutijo), bomo dobili odgovore ki odražajo njihova čustva, tradicijo, vzgojo, intelektualno širino ... To niso geografski kriteriji, ki bi opredelili pokrajino na osnovi naravnih in družbenih značilnosti (prebivalstva, gospodarstva, prometa, vplivnih območij centralnih krajev ...). V tem smislu bi tudi nekoliko podvomil v anketiranje trenutnega mnenja prebivalcev kot znanstveno metodo za opredelitev geografskih pokrajin. Zanimalo bi me, na osnovi katerih geografskih kriterijev so se ljudje opredelili za to ali ono ime. Verjetno bi na ta način prišli do sklepa, da se ljudje pri svojih odgovorih niso opredeljevali geografsko, ampak bolj kulturno, zgodovinsko, politično, lokalpatriotsko ... Če hočemo biti geografi, se moramo držati geografskih kriterijev za opredelitev pokrajine in jih tudi zagovarjati.
Spoštovani,
Spodnje Posavje je skrajno nerodno in umetno ustvarjeno ime, kar so ugotovili že mnogi, in so celo tako imenovano statistično regijo preimenovali v posavsko, zato se to ime Spodnje Posavje praktično ne uporablja več.
Ne vem, zakaj bi neko območje na silo poimenovali, če za to ni potrebe. In če to nekdo dela brez smisla, pač izvaja nasilje nad jezikom. Nobene potrebe namreč ni, da bi imeli za celotno porečje reke Save lastno ime. To porečje je zelo raznoliko in ne deluje kot homogena geografska pokrajina.
Ime Posavje je pač uveljavljeno za poimenovanje območja na obeh bregovih Save in v grobem obsega območje občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica.
Če berete današnje Delo, boste našli članek o tem, da bo vlada v sredo obiskala Posavje. Kolikor vem, jih na Jesenice to sredo ne bo.
Kar se pa tiče metodologije, je pa žalostno, da geograf ne verjame geografu. In to kljub temu, da je slednji za metodo dela izbral v tujini uveljavljeno metodo in da so rezultati njegovega dela prešli vse recenzentske postopke, komisije, ...
In nenazadnje - mar niso ljudje del pokrajine?
Prijazen pozdrav in uspešen teden!
Matjaž Geršič
Od: "Igor Bahar (via SSIO)" <noreply@skupnost.sio.si>
Za: "Matjaž Geršič" <matjaz.gersic@siol.net>
Poslano: Nedelja, 3. December 2017 21:01:46
Zadeva: SOD-GEO: Odg: Odg: Odg: Poimenovanje porečij
Za: "Matjaž Geršič" <matjaz.gersic@siol.net>
Poslano: Nedelja, 3. December 2017 21:01:46
Zadeva: SOD-GEO: Odg: Odg: Odg: Poimenovanje porečij
Odg: Odg: Odg: Poimenovanje porečij | |
Spodnje Posavje je del Posavja, v katerega pa uvrščamo tudi Obsotelje, Savinjsko dolino, Postojnsko kotlino, Bohinj, Novomeško pokrajino; če naštejem le nekatere. Vsaka od prej naštetih pokrajin deluje kot nekoliko bolj samosvoja enota znotraj Posavja. Porečje definiramo kot pokrajino ob glavni reki in njenih pritokih, omejeno pa je z razvodnico, ki ga deli od drugih porečij. Spodnje Posavje je del porečja Save ali Posavja in je hkrati tudi del Podonavja in Črnomorskega povodja. Tu ne vidim nobenega dejstva, ki bi lahko bilo sporno. Če sprašujemo prebivalce kaj so (kaj se počutijo), bomo dobili odgovore ki odražajo njihova čustva, tradicijo, vzgojo, intelektualno širino ... To niso geografski kriteriji, ki bi opredelili pokrajino na osnovi naravnih in družbenih značilnosti (prebivalstva, gospodarstva, prometa, vplivnih območij centralnih krajev ...). V tem smislu bi tudi nekoliko podvomil v anketiranje trenutnega mnenja prebivalcev kot znanstveno metodo za opredelitev geografskih pokrajin. Zanimalo bi me, na osnovi katerih geografskih kriterijev so se ljudje opredelili za to ali ono ime. Verjetno bi na ta način prišli do sklepa, da se ljudje pri svojih odgovorih niso opredeljevali geografsko, ampak bolj kulturno, zgodovinsko, politično, lokalpatriotsko ... Če hočemo biti geografi, se moramo držati geografskih kriterijev za opredelitev pokrajine in jih tudi zagovarjati. |
Odgovorite lahko prek e-pošte.
Geografsko je ustreznejše ime za to pokrajino Spodnje Posavje, saj ne obsega celotnega Posavja. Če pa domačini v pogovornem jeziku za svojo pokrajino uporabljajo skrajšano ime Posavje in to novinarji in politiki nekritično povzemajo iz pogovornega jezika, dobimo prav tako zmešnjavo kot pri Kozjanskem, kjer so neko majhno pokrajino napihnili do obsega, ki ga nikoli ni in ne bo imela. To kar je nastalo ni geografija ampak ena velika površnost. Današnje Delo pa ni geografska strokovna literatura.
Geografi raziskujemo pokrajine in ugotavljamo njihove zakonitosti, na moremo pa jih ustvarjati. Bilo pa bi dobro, če bi svoje ugotovitve pogosteje zagovarjali v javnosti in se na ta način zoperstavili površnostim, ki jih med ljudstvom širijo mediji in politiki. Morda pa bi se morali v tem smislu sami geografi poenotiti in predlagati ustreznejše ime, ki ustreza pokrajinski delitvi slovenskih pokrajin.
Na misel mi je prišla še ena primerjava in dilema pred katero stojimo geografi.
Če z imenom Posavje imenujemo le del porečja je to tako kot bi trgovec z avtomobili pod imenom avtomobili prodajal le njihova podvozja.
Geografi se moramo v takem primeru odločiti: ali bomo podprli in zagovarjali strokovno neustrezno poimenovanje, ki ga širijo mediji in politika, ali pa se bomo zavzeli za strokovno pravilno poimenovanje in ga poskušali uveljaviti v družbi.
Mimogrede: Bistrica ob Sotli sodi v upravno enoto Šmarje pri Jelšah.