Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija je namenjena ogledu in spoznavanju nekaterih delov Ljubljanske kotline. Iz Ljubljane se bomo po avtocesti peljali do Vodic, od tam pa mimo vasi Spodnji Brnik do Letališča Jožeta Pučnika. Po ogledu letališča bomo pot nadaljevali preko Podbrezja v Kropo, kjer si bomo ogledali Kovaški muzej in samo naselje. Po krajšem premoru nas bo pot dalje vodila mimo sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke do Radovljice, ki stoji na visoki terasi nad Savo. Po ogledu starega mestnega jedra ter gradu s Čebelarskim muzejem in Linhartovo spominsko sobo bomo pot nadaljevali proti Bledu. Najprej se bomo povzpeli na Grad, si ogledali muzejsko zbirko in se razgledali po okolici. Nato se bomo spustili do obale jezera, kjer si bomo ogledali še turistično jedro naselja. Po odmoru se bomo vrnili v Ljubljano.

    Avtor ekskurzije: Barbara Malej Kunaver
    • Letališče Jožeta Pučnika

      Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (tudi Letališče Brnik ali Aerodrom Ljubljana) je glavno, največje in osrednje letališče v Sloveniji, ki leži 26 kilometrov severno od Ljubljane v bližini Spodnjega Brnika. Redne avtobusne linije povezujejo letališče s Kranjem in z Ljubljano.

      Letališče se imenuje po Jožetu Pučniku, enem izmed akterjev osamosvojitve Slovenije

      Letališče je bilo odprto 24. decembra 1963, redni promet pa je stekel 9. januarja 1964. Na letališču domuje nacionalna letalska družba Adria Airways, ki opravlja redne lete na 30 destinacij.

      Vir: Wikipedia

      Ogledali si bomo najpomembnejše slovensko letališče in spoznali njegovo vlogo in pomen.

    • Kropa

      Kropa je razpotegnjeno obcestno naselje v ozki dolini potoka Kroparica pod planoto Jelovico. Zaradi razpoložljive vodne sile, oglja, ki so ga žgali v bližnjih gozdovih, in železove rude (bobovec), so v tem kotu pridobivali železo že Kelti in stari Slovani. Sčasoma so uvajali vedno nove postopke za pridobivanje in obdelovanje železa (fužine, žebljarne, visoke peči). Zaradi modernizacije železarske industrije na Jesenicah je v Kropi ostala kot posebna zanimivost kovaška obrt, ki se je v zadnjem času obdržala kot umetna obrt.

      Ogledali si bomo kovaški muzej in njegovo zbirko ter star način kovanja žebljev v vigencu.

      Skicirali bomo značilne kroparske fužinarske hiše.

    • Radovljica

      Radovljica je največje naselje v Deželi (del Radovljiške kotline med Karavankami in Savo) na visoki terasi nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Staro mestno jedro je stisnjeno na ozek pomol med strmo ježo nad Savo in suho dolino, imenovano Dol, ki mimo Predtrga obkroža mestno jedro s cerkvijo in gradom.

      Na primeru Radovljice si bomo ogledali zasnovo načrtno urejenega srednjeveškega mesta, ki danes predstavlja stari center mesta. Ugotovili bomo vzrok nastanka naselja na robu terase.

      V gradu si bomo ogledali Čebelarski muzej in se seznanili z načinom gojenja Kranjske čebele v preteklih stoletjih.

      V Linhartovi spominski sobi bomo podoživeli prvo uprizoritev iger Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

      Ob povratku na avtobusno postajo se bomo seznanili z razvojem naselja, z njegovo urbanizacijo ter industrializacijo po izgradnji železnice in nove ceste proti Bledu.

    • Bled

      Bled je mestno naselje, ki ga sestavljajo nekdanja vaška naselja ob jezeru in njegovi bližini (Grad, Mlino, Rečica, Zagorice, Želeče). Prvi turisti na tem območju so bili romarji, ki so obiskovali Marijino cerkev na Otoku. v 19. stol. so sicer že precej znani termalni vrelci (danes v hotelu Toplice) spodbudili večji obisk. V tem obdobju je namreč postalo bolj pomembno življenje v naravi, na zraku, na soncu in ob vodi. Zato je na Bledu švicarski zdravnik Arnold Rikli organiziral izkoriščanje termalne vode za zdravilne namene. Izgradnja gorenjske železnice leta 1870, še bolj pa bohinjske leta 1906, je še pospešila obiskovanje letovišča in gradnjo turističnih kapacitet. Bled je postal za tisti čas mondeno letovišče. Po II. svetovni vojni pa ga je zajel množični sindikalni turizem, ki je pospešil gradnjo turistične infrastrukture. Danes ga obiskujejo turisti iz vsega sveta kot enega od biserov naše domovine.

      Ogledali si bomo eno najstarejših turističnih pokrajin in se seznanili s funkcijami, ki se v času enega stoletja temeljito spremenile (zunanji izgled pokrajine ter funkcij nekdanjih naselij ob jezeru).

      Na blejskem gradu si bomo ogledali muzejsko zbirko ter se razgledali z grajske terase. Orientirali se bomo s pomočjo kart in kompasov. Pokrajino, ki jo bomo videli, bomo členili na posamezne manjše enote.

      Seznanili se bomo tudi z obsegom Triglavskega narodnega parka ter novostmi, ki jih prinaša novi zakon o parku.