Oris poglavij

  • Splošno

    Zbrali se bomo ob 8. uri. Pot nas bo vodila čez mejni prehod Ljubelj do Celovca. Na poti bomo opazovali naravne in geografske značilnosti pokrajine. Prvi postanek bo Celovec, glavno mesto avstrijske dežele Koroške. Sprehodili se bomo po mestnem središču. Ogledali si bomo Stari trg, Novi trg, zmajev vodnjak, kip cesarice Marije Terezije, knežji kamen. Po malici se bomo odpeljali do gradu Ostrovica (vstopnina). Vračali se bomo po Gosposvetskem polju do cerkve Gospe svete in vojvodskega prestola. Pot bomo nadaljevali do Vrbskega jezera, največjega koroškega ledeniškega jezera. Ob južni jezerski obali se bomo odpeljali v kraj Otok ter skozi Rožek proti karavanškemu predoru in nazaj proti domu. Vrnili se bomo okrog 19. ure.
    Na ekskurziji bomo spoznali geografske in zgodovinske značilnosti naše sosednje države, etnično območje Slovencev v državi Avstriji, življenje Slovencev na avstrijskem Koroškem, turistični utrip krajev ob Vrbskem jezeru.

    Učenci potrebujejo: podlago in pisalo, malico, vremenu primerna oblačila in obutev (v primeru dežja anorak in dežnik.

    Avtor ekskurzije: Ursula Kavalar

  • Celovec

    Celovec je glavno mesto avstrijske dežele Koroške. Deželne pravice je prevzel od mesta Šentvid ob Glini in jih ohranil do danes. Je največje mesto na Koroškem, ima dobro razvito gospodarstvo, trgovino, šolstvo, dobre prometne povezave..

    Ogled mestnega središča: Stari trg, Novi trg, kip cesarice Marije Terezije, zmajev vodnjak, deželna hiša, grb Celovca
    Dejavnosti učencev: rešijo učni list, skicirajo knežji kamen, ga opišejo, odigrajo obred ustoličevanja; skicirajo celovški grb, ga primerjajo z ljubljanskim; naštejejo reforme cesarice Marije Terezije; naštejejo glavne znamenitosti mesta.

    Glej tudi: www.info.klagenfurt.at

    Po uspešno opravljenih nalogah sledi odmor za malico.

  • Grad Ostrovica

    Zanimiv grad, ki stoji na približno 150 metrov visoki skali. Prvič se omenja že leta 860. Današnjo podobo je dobil v 16. stoletju. Zaradi obrambe pred Turki so zgradili štirinajst grajskih vrat, ki so zapirala dostop do same grajske stavbe. Vsaka vrata imajo svoje ime in drugačen način varovanja (strelne line, dvižni most, lesene rešetke, odprtine za vlivanje vrelega olja in smole...). Na vrhu je urejen grajski muzej, kjer je razstavljeno srednjeveško orožje, oklepi in druge zanimivosti iz zgodovine gradu.

    Dejavnosti učencev: izpolnjujejo učni list, ugotavljajo načine varovanja, spoznavajo srednjeveški način življenja, opazujejo okolico, se orientirajo v prostoru.

    Plačilo vstopnine!

    Spletna povezava: www.burg-hochosterwitz.com

  • Vojvodski prestol

    Stoji na Gosposvetskem polju. Gre za dvojni stol s skupnim naslonjalom, zgrajen je iz starih antičnih kamnov, prinešenih iz nekdanjega rimskega mesta Virunuma. Prestol je imel pomembno vlogo v tretjem delu obreda ustoličevanja koroških vojvod. Na njem je novo izvoljeni vojvoda začel opravljat svoje delo - podeljeval je fevde, odpuščal različne dajatve, poslušal pritožbe kmetov...

    Dejavnosti učencev: opišejo vojvodski prestol, ga primerjajo s knežjim kamnom, povedo, kateri spomenik je pomembnejši za Slovence, utrdijo znanje o Karantaniji, izpolnijo učni list.

    Odmor za malico.

  • Cerkev Gospe svete

    Na Gosposvetskem polju stoji tudi cerkev Gospe svete. Krščanstvo je prišlo v te kraje že v rimskem obdobju. Slovani so bili ob svojem prihodu še pogani. Ker so se sredi 8. stoletja povečali napadi na Karantanijo in ker so bili sami prešibki, da bi se lahko ubranili napadov, so za pomoč prosili Bavarce. Ti so prišli, skupaj so ubranili karantanijo, za to pa zahtevali nadoblast nad državo. Knez Borut je na Bavarsko poslal sina in nečaka, Gorazda in Hotimirja. Od Kimskem jezeru sta sprejela sveti krst in začela s širjenjem krščanske vere.

    Prvo cerkev na Gosposvetskem polju je postavil škof Modest sredi 8. stoletja, z namenom pokristjanjevanja Slovanov. Današnja, Marijina cerkev je iz 15. stoletja.

    Zanimivosti: freske, Marijin kip na glavnem oltarju, orgle, grob sv. Modesta, relifi na zunanji strani, sončna ura, gotski svetilnik, obzidje.

    Dejavnosti učencev: obnovijo znanje o pokristjanjevanju, opazujejo notranjost in zunanjost cerkve, poiščejo rimske reliefe (volkulja, poštna kočija, Ahil), izpolnijo učni list.

  • Otok

    Vožnja ob Vrbskem jezeru, največjem koroškem ledeniškem jezeru. Peljemo se po južni obali od Celovca do kraja Otok. Velja za najlepši kraj ob Vrbskem jezeru. Sodi med najstarejša krščanska središča na Koroškem. Tu je potekal drugi val pokristjanjevanja Slovanov, po eni od teorij naj bi na Otoku nastali brižinski spomeniki, najstarejši zapiski v slovenskem jeziku.

    Otok je povezan tudi z legendo o nastanku Vrbskega jezera.

    Včasih je bil kraj res otok, ker pa se je gladina jezera v 18. stoletju znižala, je postal povezan s kopnim, v slovenščini pa se je ohranilo ime Otok.

    Nad Otokom je tudi razgledna točka - razgledna piramida, od koder je lep razgled po Koroški.

    Dejavnosti učencev: zapišejo legendo o nastanku jezera, obnovijo znanje o Brižinskih spomenikih, na pokopališču ob cerkvi poiščejo nekaj slovenskih priimkov (dokaz, da so tu od nekdaj živeli Slovenci), vidijo, da je obala v zasebni lasti (pri nas javno dobro), opazujejo urejenost turističnih krajev, ugotavljajo od kod prihajajo turisti,...

    Spletna povezava:www. maria.woerth.info