Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija nas bo vodila proti Gorenjski. Zbor je na Taboru ob 7.30. Najprej se bomo ustavili v Kranju (ob 8.00), kjer si bomo ogledali spomenik Franceta Prešerna in Prešernov gaj. Ogled bo trajal slabo uro. Po ogledu bomo imeli 30-minutni odmor za malico. Po malici (ob 9.30) bomo nadaljevali pot proti Radovljici. V Radovljici bomo ob 10. uri. Obiskali bomo rojstno hišo prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta. Po ogledu, ki bo trajal 30 minut, se bomo odpeljali na Bled.  Na BLedu bomo imeli najprej 30-minutni odmor za sprostitev in posladek s kremnimi rezinami. Ob 11.30 nas čaka vožnja s pletnjo do otočka in po ogledu cerkvice ponovno vožnja s pletnjo. Ob 13. uri bomo odšli na blejski grad. Ogledali si bomo le zunanjost gradu. Čakata nas še Žirovnica in Vrba, kjer si bomo ogledali rojstni hiši Matije Čopa in Franceta Prešerna. Prihod v Žirovnico je predviden ob 15. uri. Najprej bomo imeli krajši 15-minutni odmor, potem pa si bomo ogledali Čopovo rojstno hišo. Po ogledu (ob 16.15) bomo nadaljevali pot peš v Vrbo. Čaka nas 30 minut počasne hoje skozi zeleno pokrajino. Ogled Prešernove rojstne hiše z okolico bo trajal 1 uro. Z ogledi bomo zaključili ob 18. uri. Vmes bomo imeli še odmor za igre na prostem in za malico. V  Ljubljano bomo prispeli ob 19. uri. Stroški ekskurzije: prevoz z avtobusom 10 EUR na osebo, vstopnine 10 EUR na osebo, skupaj 20 EUR. Stroške boste poravnali po položnici.

    Avtor ekskurzije: Zdenka Ožinger Hrovat
  • Kranj

    V Kranju si bomo ogledali Prešernov spomenik in Prešernov gaj.

    Na Glavnem trgu pred fasado Plečnikovih arkad Prešernovega gledališča stoji bronasti kip v nadnaravni velikosti slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Bronasti kip je delo slovenskih akademskih kiparjev Frančiška Smrduja, (1909-1964) in Petra Labode (1894-1952). Na mestu pred Prešernovim gledališčem je bil odkrit 26. decembra 1952.  

    Leta 1798 so v Kranju uredili novo mestno pokopališče zunaj mesta. Na pokopališču je bila na mestu sedanje stebriščne lope zgrajena leta 1825 kapela sv. Križa, ki je bila podrta ob preureditvi pokopališča v Prešernov gaj. Leta 1951 je bil urejen spominski park. Najpomembnejši spomeniki v parku so: nagrobnik dr. Franceta Prešerna, nagrobnik Simona Jenka, Majdičeva grobnica in spomenik bazoviškim žrtvam. 

  • Radovljica

    V Radovljici si bomo ogledali rojstno hišo Antona Tomaža Linharta in izvedeli veliko zanimivega o njem. 

    Anton Tomaž Linhart, dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik se je kot sin premožnega meščana rodil 11. 12. 1756 v Radovljici,  mestu, ki je bilo takrat še stisnjeno med srednjeveško obzidje.

    Najprej se je šolal v domačem kraju, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani in kasneje tudi na Dunaju.

    Prizadeval si je tudi za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Iz njegove pobude je bila v Ljubljani ustanovljena licejska knjižnica, predhodnica NUK v Ljubljani.

    Anton Tomaž Linhart je prvi slovenski dramatik. Sprva je pisal v nemščini. Njegovo prvo delo  Miss Jenny Love je izšlo leta 1780.  Prvo delo v slovenske jeziku je bil prevod oziroma priredba nemške komedije Die Feldmühle, ki ji je dal naslov Županova Micka. Ta velja za prvo slovensko posvetno gledališko delo. Po Županovi Micki je napisal še daljšo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

  • Bled

    Na Bledu se bomo s pletnjo odpeljali na blejski otok, kjer si bomo ogledali Marijino cerkev in pozvonili na zvon želja. Nato bomo odšli na blejski grad.

    BLEJSKO JEZERO - nastalo je ob umiku Bohinjskega ledenika. Dolgo je do 2120 m, široko do 1380 m, največja globina je 30,6 m, po izvoru je tektonsko.

    Cerkev na otočku sredi jezera daje Bledu najbolj prepoznavno ikono. Po legendi naj bi bilo tu včasih svetišče staroslovanske boginje pomladi Žive, ki so ga v verski vojni proti poganom krščani požgali in zgradili cerkev. Tudi zvonec ima svojo legendo. Ko so ga peljali na otok, je v nevihti potonil. Nato je papež poslal novega. Ohranjen je običaj, ko vsako leto simbolično iz jezera potegnejo potopljeni zvonec, na novega pa lahko pozvonite in uresničila se vam bo želja. Veliko parov pa se je ravno v tej cerkvi odločilo za sanjsko poroko.

    BLEJSKI GRAD - po pisnih virih najstarejši grad na Slovenskem, prvič omenjen leta 1011 kot castellum Veldes. 

    Stoji na mogočni strmi skali, ki se dviga 130 m nad ledeniškim Blejskim jezerom. Podoba gradu nad jezerom z romantičnim otočkom in cerkvijo je tista blejska značilnost, ki je skozi stoletja postala prepoznavna doma in v svetu.  Z razglednih teras gradu je izreden razgled na jezero z otokom, po deželi z Lescami in Radovljico na dlani ter po goratem svetu Karavank in Julijskih Alp.  

  • Žirovnica

    V Žirovnici si bomo ogledali rojstno hišo Matije Čopa, Prešernovega dobrega prijatelja.

    Čopova rojstna hiša, po domače pri Ovseniku, se nahaja v starem vaškem jedru Žirovnice. Obnovljena hiša s spominsko sobo Matije Čopa je bila za javnost je odprta leta 1994. Služi kot prireditveni prostor in informacijska točka občine Žirovnica.

    Matija Čop (1797–1835), prvi slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in bibliotekar, je bil eden največjih evropskih učenjakov svojega časa. S svojim kulturnopolitičnim delovanjem je dvigal kulturno zavest slovenskega naroda. Govoril je devetnajst jezikov. Kot izjemen poznavalec klasične in sodobne književnosti je Čop pomembno vplival na svojega dobrega prijatelja Franceta Prešerna in njegovo poezijo.



  • Vrba

    V Vrbi se nahaja rojstna hiša največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna. Poleg rojstne hiše si bomo ogledali tudi Prešernov doprsni kip, cerkvico sv. Marka in znamenito vaško lipo sredi vasi Vrba. 

    Prešernova rojstna hiša, po domače "pri Ribiču" se bistveno ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih značilnosti. Ko je nastajala v 16. stoletju (kamniti portal v kleti), je bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856.

    Kip dr. Franceta Prešerna v Vrbi je prva kiparska upodobitev pesnika. Leta 1865 ga je izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec. Kip je dolga leta veljal za izgubljenega, leta 1991 pa je bil ponovno najden. Mavčni original so restavrirali in izdelali štiri bronaste odlitke. Spomenik z Zajčevo upodobitvijo Prešerna v Vrbi je oblikoval kipar Vasja Ulrich. Odkrit je bil 3. decembra 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. Nameščen je tako, da pozdravi vsakogar, ki pride v Vrbo.

    Podružnična cerkev sv. Marka se kot podružnica prvič omenja v radovljiški župnijski matrikuli iz I. 1468. Ima še ravno krito romansko ladjo in zvezdasto obokan prezbiterij v gotski tradiciji. Na romansko osnovo kažeta tudi nizek polkrožen slavolok in okence na južni steni ladje. Zvonik je bil zgrajen sočasno s prezbiterijem. Pred vhodom je baročna lopa. Cerkev je bila v srednjem veku večkrat poslikana, tako zunaj kot znotraj. V cerkveni notranjosti in na zunanjščini so ohranjene gotske freske iz 15. in prvih desetletij 16. stol.

    Stara lipa sredi vasi šteje več kot dvesto let. Okoli njenega debla je razporejenih 16 kamnov. Izročilo pravi, da naj bi vsak kamen pripadal enemu gospodarju iz vasi. Le - ti so na njih zasedali in odločali o pomembnih dogodkih v vasi ter sklenili tudi marsikatero kupčijo.