Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija je namenjena učencem osmih razredov, predvidoma meseca maja. Odhod ob 7. uri iz Novega mesta proti Vrbi, kjer imamo ob 9.00 dogovorjen ogled Prešernove rojstne hiše in cerkvice Sv. Marka. Iz Vrbe se ob 10. uri odpravimo proti Bledu in nato še 3,5 km do Blejskega Vintgarja. Ob 10.15 se podamo na polurni sprehod skozi Blejski Vintgar Pri slapu Šumu naredimo 15 minutni postanek, nato pa po isti poti nazaj do avtobusa. OB 11. 50 se odpeljemo na Bled, kjer imajo učenci do 12. 50 prosti čas. Ob 12.55 se odpeljemo iz Bleda proti Ribnem, kjer nas ob 13.00 v Taverni pri Štefanu čaka kosilo, po kosilu pa se odpeljemo do Krope, kjer imamo ob 14.30 naročen ogled Kovaškega muzeja in Vigenjca. Po dve urnem ogledu Kovaškega muzeja se ob 16.15 odpeljemo proti Kranju in se sprehodimo do Prešernovega gaja, nato pa ob 17.40 nadaljujemo pot proti Novemu mestu. Predviden prihod je ob 19. uri.

    Avtor ekskurzije: Vojka Cvitko Macedoni
  • Vrba

    Učenci si bodo ogledali rojstno hišo Franceta Prešerna in cerkev sv.Marka, kjer recitirajo pesem O Vrba, srečna, draga vas domača.

    Vrba je gručasta vas na robu prodnate terase severno od magistralne ceste Ljubljana - Jesenice. Na jugovzhodnem robu vasi stoji rojstna hiša najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Rodil se je 3.12.1800 v Vrbi. Njegovi rojstni hiši po domače pravijo pri Ribiču. Kmetija je bila ugledna in trdna, zato so si lahko privoščili, da so Franceta, ki je že kot otrok kazal izjemno nadarjenost, poslali v šole. Leta 1846 je dobil odvetniško pisarno v Kranju. Kot pisarja je zaposlil sina Andreja Smoleta, gospodinjila pa mu je sestra Katra. Kmalu je hudo zbolel. Bil je precej zadolžen in brez denarja. V oporoki je šriznal svoja preživela otroka in jima namenil skromni preostanek premoženja. Umrl je 8.2.1849 v Kranju.

    Hiša je lep primer gorenjske gruntarske hiše. Spremenjena je v muzej, v katerem je predstavljeno pesnikovo življenje in delo ter opremljena delno z originalno opremo, del s prinešeno opremo iz obdobja pesnikovega življenja.

    V isti hiši, kot France Prešeren, se je rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk.Poleg rojstne hiše je v vasi še znamenita vaška lipa, pod katero je v krogu ohranjenih 13 kamnov, kjer so vaški veljaki sprejemali pomembne odločitve. Pod lipo so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Tako je lipa pomenila središče skupnosti.

    Cerkev Sv.Marka je iz leta 1468. Ima še ravno krito romansko ladjo in zvezdasto obokan prezbiterij v gotski tradiciji. V cerkveni notranjosti in na zunanjščini so ohranjene gotske freske iz 15. in prvih desetletij 16. stoletja.

  • Blejski Vintgar

    Blejski Vintgar je soteska, ki jo je izoblikovala reka Radovna. Po ledeni dobi je reka Radovna med Poljano in Homom zajedla v apnenec 50 do 100 metrov globoka in mestoma ozka korita. Konča se v slapu Šum, ki je eden redkih slapov v Sloveniji, nastal z zadenjsko erozijo. 

    Lega soteske je nenavadna. Radovna umirjeno teče po istoimenski dolini proti Blejskemu jezeru,  vendar ga ne doseže, saj prej zavije ostro levo, se prebije čez hribovito pregrado in izlije v savo Dolinko. V predzadnji ledeni dobi je Bohinjski ledenik z nanosom zajezil Radovno, v dolini je nastalo jezero. Novi odtok si je poiskal pot na najnižjem mestu med Homom in Poljano proti Savi Dolinki. Zaradi velike višinske razlike je bila razdorna moč Radovne velika in je v razmeroma kratkem času vrezala 1600 metrov dolgo koritasto sotesko - Vintgar. Na izhodu iz korit pada Radovna v širokem rečnem slapu 13 metrov globoko. To je slap Šum, ki mogočno buči v tolmunu. Kadar je Radovna zajezena za potrebe hidroelektrarne, je v bučečem slapu vode manj.

    Na sotesko je leta 1891 opozoril gorjanski župan jakob Žumer, ki si je zelo prizadeval, da bi del blejskih gostov usmeril v bližnje Gorje. Pot je varno speljana skozi temačno sotesko po lesenih galerijah in mostovih. Tabla pri slapu nas opozarja, da je Šum eden od mejnikov TNP.

  • Bled

    Začetnik turističnega razvoja, predvsem zdraviliškega turizma zaradi termalnih izvirov ob jezeru je bil v 19. stoletju iz Švice priseljeni zdravnik Arnold Rikli. Blejski grad je ena najstarejših srednjeveških trdnjav v Sloveniji z izredno zanimivo lego. Stoji na skali nad Blejskim jezerom. Blejsko jezero je nastalo pred približno 14 tisoč leti. Takrat je voda zalila kotanjo, iz katere se je umaknil Bohinjski ledenik. Jezero se je začelo zmanjševati, ker se je reka Jezernica prebila proti jugu. Danes je jezero dolgo 2120 m, široko 1080 m in globoko do 30 m. Na edinem slovenskem jezerskem otoku stoji romanska cerkev Marijinega vnebovzetja.
  • Kropa

    Kropa je razloženo naselje z gručastim trškim jedrom, raztegnjeno v nekoliko razširjenem delu soteske potoka Kroparica pod izredno strmo, slojevito in polkrožno oblikovano Zidano skalo. Ob deroči kroparici se na obeh straneh stiskajo fužinarske hiše iz 17., 18. in 19. stoletja s tipično podobo: večnadstropne stavbe s polkrožnimi vhodi, majhnimi okni, železnimi polknicami in umetniško kovanimi okenskimi mrežami, portali iz zelenega tufa, kovane luči, freske. Staro trško jedro je od leta 1953 zaščiteno kot naselbinski spomenik.

    Okoli 500 let so bili končni izdelki kroparskih fužin žeblji, o katerih je pisal v pesmi Žebljarska pesnik Oton Župančič. Ko je ta dejavnost začela propadati, so postali vedno bolj pomembni izdelki umetnega kovaštva.

    V Kovaškem muzeju se seznanimo z razvojem obdelave železa in opisom sosednjih fužinarskih in železarskih krajev. Sprehod skozi muzej je sprehod skozi zgodovino Krope os Slovenskih peči v 14. stoletju do dveh plavžev za taljenje železove rude v 15. stoletju ter številnih kovačnic za polizdelke in vigenjcev za ročno kovanje žebljev. predstavljena je zbirka skoraj sto vrst različno ročno kovanih žebljev, ki so jih kovali v Kropi in Kamni Gorici vse do 2. svetovne vojne. V etnološki sobi je postavljena scena iz domovanja kovaške družine. Ohranjena je tudi značilna osrednja soba, salon, ki jo krasi kasetiran strop, dopolnjen s tremi baročnimi oljnimi platni.

  • Kranj

    Staro mestno jedro je nastalo nad sotočjem rek Save in Kokre. V njem stoji stavba, v kateri je živel in umrl France Prešeren.

    Leta 1798 so v Kranju uredili novo mestno pokopališče zunaj mesta in opustili pokopavanje ob farni cerkvi. Leta 1952 so Prešernov gaj preuredili po načrtih arhitekta Marjana Šorlija. Prostor je zasnovan kot gaj zaradi svoje zgodovinske vloge in pietete. Tlakovane kamnite potke se z vseh strani zaključijo v osrednjem delu gaja s prehodno lopo na osmih stebrih s trikrat deljeno polkrožno streho. Na stebriščni lopi je vzidan nagrobnik Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo. Najpomembnejši spomeniki v parku so nagrobnik dr. Francetu Prešernu, njegove hčere Ernestine Jelovšek, Simona Jenka, Majdičeva grobnica in spomenik bazoviškim žrtvam.

     V spominski park prurejeno kranjsko pokopališče se imenuje Prešernov gaj. Prešeren je bil tu pokopan 10. 2. 1849 ob zidu.

    Jenz Bleiweis je spodbudil zbiranje prispevkov za postavitev spomenika Prešernu na kranjskem pokopališču in leta 1852 so ga tudi postavili.

  • Reševanje nalog

    Reši učni list. Pri reševanju si pomagaj z Interaktivnim atlasom Slovenije. Za reševnaje interaktivnega učnega lista potrebuješ Internet Explorer.