Kursthemen

  • Allgemeines

    Alles einklappen Alles aufklappen
    Namen ekskurzije je spoznavanje značilnosti obalnega območja Koprskega primorja. Učenci bodo spoznali predvsem gospodarske dejavnosti, ki jih omogoča stik kopnega z morjem, kot sta solinarstvo in pristaniška dejavnost.
    Na ekskurziji si bomo ogledali Solinarski muzej v Krajinskem parku Sečoveljske soline, Luko Koper, stari del mesta Piran z Akvarijem in cerkvico v Hrastovljah.

    Učenci morajo biti oblečeni primerno vremenskim razmeram in obuti v športne čevlje. V primeru deževne vremenske napovedi, morajo imeti s seboj dežnik in ustrezno zaščito pred dežjem.
    Učenci bodo za na pot dobili šolsko malico, a naj imajo s seboj tudi dodatno malico in pijačo, če jo potrebujejo.
    Dodatni stroški, ki jih morajo učenci poravnati pred odhodom svoji razredničarki, so:
    vstopnina v Akvarij Piran (4€), plačilo hrane za kosilo v gostišču (5€).
    Za nakup izbranih stvari, npr. pijače v gostišču, je priporočljivo, da imajo s seboj tudi nekaj gotovine.
    Stroške prevoza z avtobusom in vstopnino v Krajinski park Sečovljske soline se bo poravnalo preko položnice.

    Odhod izpred šole je ob 7.40. Pot bomo nadaljevali po avtocesti mimo Grosuplja do Ljubljane in naprej do Sečoveljskih solin.
    Prihod v Sečoveljske soline je predviden ob 9.45. Pred vstopom v muzej ali po obisku muzeja (odvisno od prometnih razmer na cesti) bodo učenci imeli čas za malico. Ogled muzeja bo trajal približno 45 minut, nato sledi vožnja do koprskega pristanišča.
    V Luki bomo približno od 11.45 do 12. 45, nato se bomo odpeljali v Piran.
    Avtobus bomo zapustili na avtobusni postaji v Piranu, avtobus pa se bo odpeljal v Lucijo pred marino na brezplačno parkirišče. Po ogledu starega dela mesta (cca. 30 min), Akvarija (cca. 45 min) in po kosilu v lokalnem gostišču bomo ob 16.00 zapustili Piran.
    Na poti bomo naredili še kratek postanek pri cerkvici v Hrastovljah.
    Prihod v Struge je predviden med 18.30 in 19.00.

    Avtor ekskurzije: Polona Omejc Tolar

  • Sečoveljske soline

    Prvi postanek bo v Krajinskem parku Sečoveljske soline.Tu bomo vstopili in si ogledali Muzej solinarstva na Fontaniggeah ob kanalu Giassi, ki deluje v sklopu Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran. Muzej ohranja, varuje ter prikazuje premično kulturno dediščino starih Piranskih solin. Učenci si bodo pod vodstvom vodnika ogledali obnovljeno solinarsko hišo. Ogled bo trajal predvidoma 45 minut.

    Ena od treh obnovljenih solinskih hiš z razstavljeno muzejsko zbirko in solnim fondom s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo (Giassi), sestoji iz treh delov:
    • enonadstropne hiše, ki je rabila za bivanje solinarjeve družine in za shranjevanje soli,
    • nekdanjega pritličnega skladišča, v katerem so shranjevali sol,
    • in po starem vzorcu obnovljene krušne peči, posebnost Sečoveljskih solin.
    Ogled solinarske hiše nam bo omogočil vpogled v življenje starih piranskih solinarjev in spoznavanje starega načina pridelovanja soli. Poleg ribištva in obrti je prav tradicionalno solinarstvo omogočilo razcvet mesta Piran, za katerega pravimo, da je nastal iz soli.
    Zaradi pridelovanja soli v oddaljenih solinah so se Pirančani morali v času solne sezone preseliti iz Pirana v solinarske hiše, ki so stale v neposredni bližini solnih polj. Meščani so se pred poletjem s svojimi ladjicami odpravili v soline, kjer so ob delu na solnih poljih in bivanju v teh solinarskih hišicah dočakali jesen.
    Bivanje v solinah so si uredili v kamnitih hišah, kjer so imeli vse najnujnejše za življenje in delo na solinah. V temnih kleteh so skladiščili pridelano sol, v majhnih izbah so si privoščili kratek nočni počitek. Gospodinje so pekle kruh v posebnem kaminu zadaj za hišo.
    V času zime pa so se vrnili v Piran in živeli v mestnih hišah.

    Kontakt: Krajinski par Sečoveljske soline 05 6721340
    Vir: http://www.portoroz.si/335 (24. 3. 2013), http://www.kpss.si/si/o-parku/obmocja/fontaniggie/muzej-solinarstva (26. 3. 2013)

  • Luka Koper

    Naš naslednji postanek bo v Luki Koper, kjer si bomo ogledali pristanišče. Z avtobusom se bomo v spremstvu vodnika peljali na ogled po pristanišču, ki traja približno 60 minut. Hoja po pristanišču zaradi varnosti obiskovalcev ni dovoljena. Po končanem ogledu pristanišča bodo otroci dobili knjižico, v kateri je opisano, kaj vse se v Luki dogaja, kako pristanišče deluje in zakaj ga sploh potrebujemo.

    Luko Koper vsako leto obišče več kot 100 organiziranih skupin osnovnošolskih otrok in vrtcev iz cele Slovenije.

    Luka Koper     je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče. Predstavlja najbližjo povezavo Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.

    Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je postalo jasno, da je Jugoslavija izgubila del cono A, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo železniško povezano z zaledjem. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Zaledje pristanišča se razteza čez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od SLovenije, Avstrije do Madžarske, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske in južne Nemčije. Pretovor poteka 24 ur na dan.

    Luka Koper predstavlja trgovsko vez med različnimi oblikami transporta in pretovornih sistemov: RO-RO, opremo za pretovor in skladiščenje generalnega tovora, projektnega tovora, kontejnerjev, avtomobilov, sipkega, razsutega in tekočega tovora, kot tudi živih živali.

    Morje v pristanišču je globoko od 7 do 18 metrov. Sprejme lahko ladje z nosilnostjo 180.000 ton. Ladijski pretovor pristanišča je leta 2006 presegel 14 milijonov ton, leta 2007 pa 15 milijonov ton.

    Načrti za izgradnjo tretjega pomola so naleteli na nasprotovanje okoljevarstvenikov, ki želijo zavarovati ankaransko školjčno sipino, tako imenovano pokopališče školjk, kjer živijo redke vrste hroščev in prezimuje 30 vrst ptic.

    Kontakt: Luka Koper 05 665 6100

    Vir: http://www.zivetispristaniscem.si/index.php?page=static&item=19 (26. 3. 2013), http://sl.wikipedia.org/wiki/Luka_Koper (26. 3. 2013)

  • Piran

    Ko bomo izstopili iz avtobusa si bomo na kratko pogledali znamenitosti starega dela mesta Piran. Poudarek bo na stavbah, ki so na Tartinijevem trgu, in stavbah, ki se jih da opazovati s Tartinijevega trga.
    Sledil bo govorni nastop treh učencev, ki bodo samostojno predstavili bistvene splošne značilnosti Tartinijevega trga, Benečanke in Cerkve svetega Jurija.

    Piran (italijansko Pirano) je pristaniško mesto na slovenski obali in središče Občine Piran. Leži na samem rtu Piranskega polotoka v neposredni bližini Portoroža. Naselje se je začelo razvijati v zgodnjem srednjem veku.

    Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil po slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju. Trg je bil sprva mandrač ali notranje pristanišče za jadrnice in ribiške čolne. Nahajal se je zunaj mestnega obzidja. Že v srednjem veku je bil obdan z najpomembnejšimi mestnimi palačami in hišami premožnih meščanov. Današnjo podobo je trg dobil v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1894 so mandrač zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov zasuli in tako je nastala prostorna tržna ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše ustanove in meščanske stavbe, od katerih se je v prvotnih oblikah ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka, kar je ljudski naziv za rdečo hišo. Predstavlja najlepši primerek beneško-gotske arhitekture v Piranu in je najstarejša ohranjena hiša na Tartinijevem trgu. Stavba je bila zgrajena sredi 15. stoletja, njeni naročniki pa so izhajali iz premožne patricijske družine Del Bello. Najizrazitejši zunanji arhitekturni del je vogalni gotski balkon. Nad strnjenim mestnim središčem kraljuje župnijska cerkev svetega Jurija. Domneva se, da je nastala v 12. stoletju, v sedanji velikosti pa je bila sezidana v 14. stoletju. Svojo današnjo podobo je dobila po baročni prenovi v 17. stoletju.

    Kontakt: TIC Piran 05 673 4440
    Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Piran, http://sl.wikipedia.org/wiki/Tartinijev_trg, http://sl.wikipedia.org/wiki/Bene%C4%8Danka,_Piran, http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svetega_Jurija,_Piran (27. 3. 2013)

  • Akvarij Piran

    Ob starem mandraču v Piranu v Villi Piranesi bo naš četrti postanek, kjer bomo obiskali Akvarij Piran. Učenci si bodo samostojno ogledali 25 bazenov z morskimi organizmi. Pri ogledu jih bodo usmerjali učni listi, ki jih bodo dobili v Akvariju. Ogled Akvarija bo trajal približno 60 minut.

    Aquarium Piran - Pirano deluje že štirideset let, leta 2009 pa je dobil novo podobo in sodobno opremo.
    V bazenih živijo iglokožci, členonožci, mehkužci, mnogoščetinci, plaščarji, ramenonožci, ribe, spužve in vetrnice.

    Kontakt: 05 673 2572
    Vir: http://www.aquariumpiran.com/ (26. 3. 2013)


  • Hrastovlje

    Zadnji postanek bomo imeli v Hrastovljah, kjer se bodo učenci sprehodili po tipični istrski vasi in si ogledali cerkev Svete Trojice.

    Hrastovlje     so vas v Občini Koper, na severozahodnem robu slovenske Istre pod Kraškim robom. Leži v hudourniškem podaljšku reke Rižane, geološko pa na stiku kraškega in flišnega sveta. Zato je na ozemlju najti več zaplat kraškega apnenca. Kraški značilnosti sta tudi bruhalnik Slačka baba in požiralnik v Gabru, ki podzemno napaja enega izvirov Rižane.

    Cerkev Svete Trojice je bila zgrajena v 13. stoletju, okoli nje pa se razprostira dobro ohranjeno četverokotno taborsko obzidje z dvema okroglima obrambnima stolpoma iz 16.stoletja. Sem so se zatekli prebivalci v nevarnosti pred uskoškimi in turškimi vpadi. Romanska cerkvica je razdeljena na tri ladje in se zaključuje z apsido. Cerkev znotraj krasijo glagolski napisi iz 15. stoletja in freske, ki jih je v celoti poslikal Janez iz Kastva leta 1490. Freske prikazujejo stvarjenje sveta, izgon Adama in Eve iz raja, prizore iz Kristusovega trpljenja, delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih in Mrtvaški ples, ki je najbolj znamenit del in ga je odkril domačin Jože Pohlen. Cerkev je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine.

    Vir: http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=7402 (27. 3. 2013), http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrastovlje (27. 3. 2013)