Ankaran leži na južnem pobočju Miljskega polotoka, na samem začetku slovenskega dela istrske obale, nedaleč od državne meje z Italijo. Eno izmed najlepših obmorskih naselij pri nas je docela zaščiteno od severnega vetra – burje. Zaradi te svoje naravne lega je bilo območje Ankarana naseljeno ze v rimskem času. Antično ime za to obmocje se je glasilo Ultra (ital. Oltra – oltre il mare, prek morja). Na tem kraju so med gradnjo zdravilišča naleteli na mozaik iz rimske dobe, ki je shranjen v koprskem Pokrajinskem muzeju.
Leta 1072 so se sem naselili menihi iz Benetk, ko jim je tržaski škof Adalger podaril cerkev sv. Apolinarija (s. Apollinare del Gasello) iz 10. stoletja. Benedektinci so cerkev povečali in k njej prizidali samostan, katerega se je kasneje oprijelo ime s. Nicolo d’Oltra. Menihi so se ukvarjali predvsem z oljkarstvom in pridelovanjem vina. Ker so pri teh opravilih potrebovali pomoč, so začeli priseljevati kolone iz sosednje Furlanije.
Po letu 1641, ko je po Istri pustošila kuga, so menihi zapustili kraj sv. Nikolaja in ker je samostan kmalu načel zob časa, ga je leta 1774 odkupila koprska družina Madonizza ter ga spremenila v poletno rezidenco.
Ugodna prisojna lega, blaga klima in bujno sredozemsko rastlinstvo je nedvomno vplivalo na razvoj zgodnjega turizma v Ankaranu. Avstrijci so namreč prav tu zgradili zdravilišče za svoje mornariske oficirje.
Danes je v Ankaranu eden največjih avtokampov v Sloveniji s 1600 prostori za kampiranje. Tu so tudi bazeni, športna igrisča in predvsem okoli kilometer dolga peščena plaža, starejsim domačinom bolj znana po imenu San-Nicolo’. Plaža se v svojem južnem delu zakljucuje s pomolom, ki je obenem tudi zadnja tocka slovenske gorske transverzale.
Ena od (manj znanih) posebnosti Ankarana je tudi Reslov gaj, ki se razprostira na bližnjem Jurjevem hribu. V tem gaju so predstavljene značilne drevesne vrste hrastovega gozda ter mnogo drugih zanimivih vrst rastlin.
Ankaran se je v zadnjih dveh desetletjih močno razširil. Stanovanjske soseske hitro rasejo v pobočje miljskega polotoka. Ob vznožju pobocja se je ze oblikoval center Ankarana, ki s svojimi številnimi storitvenimi dejavnostmi oskrbuje vsakdanje življenje v tem mirnem, a poleti se kako zivahnem naselju.
Čisto na koncu turističnega naselja Ankaran se v morje izliva potoček z imenom Selvadego. Od tu naprej se lahko sprehodimo po naravni plaži, kjer je tudi manjše sidrisče. Na tem mestu lastniki čolnov pripravljajo svoja plovila za varen odhod na morje.