Oris poglavij

  • Splošno

    Odhod bo v ponedeljek 10. 5. 2010 ob 7:30.

    Peljali se bomo skozi predalpske pokrajine, Ljubljansko kotlino, Notranjsko, na Primorsko.

    Prvi postanek bo v Vipavskem Križu, kamor bomo prispeli okrog 9:30.

    Organizirano je strokovno vodenje z umetnostno zgodovinarko. Ogledali si bomo celotno naselje z gradom ter samostanom, v katerem pa bo vodenje prevzel pater vodnik.

    Z ogledom končamo ob 11:00 ter se po panoramski cesti odpeljemo proti Vipavi. Na razgledni točki si ogledamo plazišče ter geografske značilnosti Vipavske doline. V Vipavo prispemo ob 12:30. Ogledali si bomo pokopališče z znanim egipčanskim sarkofagom in mestno jedro. V TIC-u si ogledamo promocijski video, nato se odpravimo k enemu od izvirov Vipave (Hubelj), kjer bo čas za počitek in malico. Ob 15:00 prispemo v Štanjel, v katerem nas pričaka vodič in nas odpelje v Spacalovo galerijo, cerkev Sv. Daniela ter v Ferrarijev vrt, v katerem opravimo vajo z orientacijo. Sledi še samostojni ogled naselja. Odhod domov ob 17:00 uri, predviden prihod domov ob 19:00.

    Za malico bo poskrbljeno s strani šole, za dodatni obrok poskrbite sami. Oblečeni bodite vremenskim razmeram in terenskemu delu primerno.

    Avtor ekskurzije: Mirjam Martinuč-Bernard

  • Vipavski Križ

    Ogled kapucinskega samostana v Vipavskem Križu z vodenjem po temah:
    - zgodovina samostana in Vipavskega Križa
    - največja in najlepša baročna slika
    - pridige Janeza Svetokriškega

    Vas sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Leži na podolgovatem hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline. Vipavski Križ je tudi postojanka na Vipavski vinski cesti, saj sončna pobočja griča nudijo odlične lege za vinograde.

    Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitena, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem. Hiše so stisnjene v zavetje gradu in obzidja. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi hišami, ki so bile kasneje zaradi požarov prezidane, zato je v njih ohranjenih le malo prvotnih gotskih elementov.
  • Vipavska dolina

    Ogled:
    - zemeljski plaz
    - panoramski pogled na vinorodno pokrajino

    Vipavska dolina leži med južnim delom planote Trnovskega gozda, Nanosom in Krasom. K Vipavski kot pokrajini sodijo poleg Vipavske doline še Vipavska brda in Vrhe. Dolina je poznana po blagem submediteranskiem podnebju, vendar tudi po silni burji, ki občasno zapiha s Trnovske planote.
    Dolina skupaj meri 310 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 63.052 prebivalcev. Povprečna gostota poselitve je 203 ljudi na kvadratni kilometer. Od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim do Goriške ravnine ob državni meji z Italijo meri Vipavska dolina v dolžino okrog 40 km. V smeri od vzhoda proti zahodu se dolina deli na zgornjo, srednjo in spodnjo Vipavsko dolino.
    Dno doline je gladko, po sredini pa teče reka Vipava, ki se nato izliva v Sočo. Za dolino so značilne mile zime in zmerno vroča poletja ter okrog 1500 mm letnih padavin z viškoma pozno spomladi in jeseni. Submediteranske naravne značilnosti ima dolina zaradi mešanja celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, ki vplivajo tudi na druge naravne dejavnike. Pri tem gre predvsem za vpliv na hidrološke razmere, rastje in prst, saj v dolini prevladuje eocenski fliš.
    Pomembna značilnost doline, ki vpliva na vse tukajšnje življenje, je odprtost samo proti zahodu. S te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja, zaradi česar je vegetacijska doba za dva meseca daljša kot v osrednji Sloveniji. To omogoča rast in vzgojo tipičnih sredozemskih in drugih rastlinskih vrst, ki zahtevajo obilico sonca in toplote (fige, kaki, lovor, oleander ...). Kljub temu je podnebje na severnih visokih planotah povsem celinsko, zato tam zgoraj pozimi ne manjka snega. Prepletanje sredozemskih in celinskih vplivov se odraža tudi v pestrosti živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi najdemo precej endemitov.
    Gozdovi poraščajo tretjino površja Vipavske doline.

  • Vipava

    Ogled z vodenjem:
    -mesto Vipava
    -izvir reke Vipava
    -ogled promocijskega videa v TIC Vipava

    Občina Vipava obsega območje zgornjega dela Vipavske doline in je v svojem najbolj zgornjem delu stisnjena pod pobočje Nanosa.
    Središče občine je Vipava, kraj mnogih podob, mnogih voda, gradov in bogate zgodovine.
    Številne vasice, posejane na obeh straneh doline in po gričih, poraslih z vinogradi, dajejo slikovito podobo sončne pokrajine, ki je zanimiva v vseh letnih časih.
    Milemu submediteranskemu podnebju pa da včasih prav poseben značaj močna vipavska burja.
    Področje današnje občine Vipava je bilo v preteklosti veliko bolj kmetijsko usmerjeno kot sosednji veliki kraji. Močne industrije tu ni bilo. Največje podjetje v občini je še danes Agroind Vipava 1894, izjemno pa se je v zadnjih letih razvilo še drobno gospodarstvo, obrt in zlasti storitvena dejavnost.
    Mesto Vipava leži v zgornjem delu Vipavske doline ob izviru reke Vipave. Prvič je bila omenjena leta 1367. V Vipavi je kar 25 mostov, ki med seboj povezujejo različne krake reke Vipave. Ta ima kot edina v Evropi deltast izvir. Na pokopališču pa boste lahko videli tudi več kot 4.500 let stara sarkofaga, dva izmed šestih v Evropi, ki tam ležita od leta 1845, ko ju je dal iz Egipta pripeljati Anton Lavrin.

    Reka Vipava izvira izpod zahodnega pobočja Nanosa, na stiku flišnih tal, nad katera so se narinili kredni apnenci, ki gradijo Nanos. Vipava je svojevrstna reka, ki izvira iz več izvirov. Njihovo število je odvisno od padavin v njenem kraškem zaledju. Vsi ne presahnejo niti v največji suši in so dovolj močni, da je Vipava prava reka že takoj ob izviru. Temperatura vode ob izviru je nizka in stalna, med letom niha le nekaj stopinj, kar kaže na to, da priteče veliko vode iz ledenih jam v osrčju Nanosa. V enem od izvirov Vipave so našli tudi človeško ribico, kar kaže na veliko razvejanost podzemnih rovov, po katerih se pretakajo vode. Gladina Vipave zaradi kraških pritokov močno niha, in reka je pred urejanji, ki so se odvijala v drugi polovici 70 let dvajsetega stoletja, večkrat poplavljala. Z gradbenimi posegi so njene meandre v zgornjem in srednjem toku izravnali in povečali njihovo pretočnost, tako se danes v njenem spodnjem toku pojavljajo poplave, ki jih prej ni bilo.

  • Štanjel

    Ogled z vodenjem:
    - kraška hiša,
    - galerija Jožeta Spacala,
    - naselje Štanjel s Ferrarijevim vrtom, od koder bomo izvajali orientacijo v naravi.

    Štanjel je slikovito kraško naselje, ki je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visokega griča Turn. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke: kamnite žlebove, vhodne portale, vodnjake ... Štanjel je bil zaradi svoje prometne in strateške lege pomemben že v mlajši železni dobi. Največji razcvet je kraj doživel v romanski dobi in se takrat pričel širiti proti vrhu Turna navzgor. V 11. in 12. stoletju je bil grič nanovo utrjen - še danes so vidni ostanki stolpa na vrhu Turna. Konec 15. stoletja (do srede 16. stoletja), v času turških vpadov, je bil celotno naselje utrjeno z obzidjem. Današnjo podobo daje kraju cerkev sv. Danijela s svojim značilnim zvonikom in renesančno baročni grad. Znamenitost je tudi Ferrarijev vrt, ki ga je načrtoval arhitekt Maks Fabiani.