Slovenska obala
Indice degli argomenti
-
V četrtek 2. 9. 2010 bodo imeli učenci devetih razredov naravoslovni dan z naslovom Slovenska obala. Izpred šole se bomo ob 8.20 odpravili proti pomolu v Kopru. Tam se bomo ob 8. 30 vkrcali na ladjico z imenom Zlatoperka. Kapitan nas bo popeljal mimo luke Koper proti Debelemu rtiču. Tu bo naš prvi krajši postanek oziroma ogled zavarovanega območja. Nato se bomo obrnili proti Strunjanu, kjer bo naš drugi postanek. Tukaj se bomo izkrcali za malico, ki bo priskrbljena s strani šole.
Po kratkem počitku se bomo sprehodili skozi krajinski park Strunjan (tretji postanek) ter si pogledali njegove naravne značilnosti. Po ogledu krajinskega parka bodo učenci reševali učni list.
Povratek proti Kopru bo kulinarično obarvan, saj bomo na ladjici jedli sveže pečene sardelice. Predviden prihod v šolo je ob 13. uri.
Opozorilo: Učenci morajo biti oblečeni vremenskih razmerah ustrezno.
Avtor ekskurzije: Elizabeta Grmek Romih
-
Z Zlatoperko se peljemo mimo luke Koper proti Debelemu rtiču. Rt je na skrajnem severnem koncu slovenske obale o italijanski meji.
Debeli rtič je zaradi svojega težkega dostopa ostal eden izmed najbolj neokrnjenih delov slovenske morske obale. Tu deluje Mladinsko zdravilišče, ki je odlično vključeno v ohranjeno naravno podobo zavarovanega območja.
Z morja imamo prečudovit pogled na steno, klif in abrazijsko teraso. V zaledju Debelega rtiča pa na prostrane vinograde Vina-Koper.
Aktivnosti učencev: učenci si ogledajo naravno podobo dela slovenske obale, vprašajo kapitana ladje za globino morja na tem področju, s prostim očesom ocenijo prosojnost, s pomočjo kompasa in rože vetrov določijo smer vetra in ga tudi poimenujejo. Izmerijo temperaturo zraka, vode ter odčitajo zračni pritisk in vlažnost zraka.
-
Na strunjanskem pomolu se bomo izkrcali z ladjice in se peš odpravili okoli krajinskega parka Strunjan.
Strmo severno obrežje Strunjanskega polotoka je najdaljši strnjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Vključno s pripadajočim 200 metrskim pasom obalnega morja je z uredbo o krajinskem parku razglašen za naravni rezervat.
Strunjanski klif je edinstven v celotnem jadranskem prostoru saj je z 80 m najvišji. Klif je zgrajen iz flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež stalno spreminjajo.
Vznožje prepadnih sten je namenjeno sprehajalni poti, kjer moramo paziti na padanje večjih ali manjši delov kamenine iz višji plasti. Sprehajamo se po naravno tlakovani poti iz peščenjaka. Ob oseki se nam pokaže del morskega živalstva; klapavice. latvice in številne rakovice.
Vplivi morja se odražajo v mediteranskem in submediteranakem rastlinstvu. Zgornji rob klifa poraščajo črni gaber in ojstrica, mirta in jagodičnica.
AKTIVNOSTI UČENCEV:fotografijo klif in ocenijo njegovo višino, poiščejo peščenjak, poimenujejo eno rastlino, poiščejo dve morski živalci, ...
-
Sprehodili se bomo okoli krajinskega parka Strunjan in si ga ogledali. Krajinski park je zavarovano območje kar je eden izmed ukrepov varovanja narave.
Poleg strunjanskega klifa predstavljajo znamenitosti parka še laguna Stjuža, strunjanske soline in drevored pinj.
Aktivnost učencev: Izmerijo podatke ter jih vpišejo v tabelo. Iz informativne table na vstopu v krajinski park razberejo znake prepovedi in jih obrazložijo.