Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija predstavlja terensko delo kot eno od oblik poučevanja v osnovni šoli. Terensko delo poteka na območju preobražene pokrajine, ki je nastala kot posledica več kot dvestoletnega rudarjenja v občini Trbovlje. Na območju preobražene pokrajine se nahajajo tudi: kamnolom cementarne Lafarge Trbovlje, Odlagališče elektrofilterskega pepela TE Trbovlje, deponija premoga TE Trbovlje, delno opuščeno smetišče Občine Trbovlje in nastajajoča industrijska cona s posameznimi obrati. Kljub zapiranju rudnika Trbovlje, se nadaljuje izkoriščanje premoga v poseljeno območje in za to prihaja do rušenja stanovanjskih objektov in preseljevanja tamkajšnjih prebivalcev.

    Ključne besede:
    Preobražena pokrajina, rudarjenje, kamnolom, odlagališča, rušenje in selitve.

    Opis izvedbe naravoslovnega dne :
    Naravoslovni dan je namenjen 9. razredu osnovne šole, da bi bolj podrobno spoznali okolico svoje domače občine, ki je bila dvesto let izkoriščana za pridobivanje rjavega premoga in drugih nekovinskih surovin.

    Takšna oblika dela z učenci je dobra zaradi več vzrokov:
    1. Učenci se sami odločijo v kateri skupini bodo delali.
    2. Učenci so zelo motivirani za vsako drugačno delo na terenu.
    3. Učenci zberejo podatke, jih uredijo in na koncu tudi predstavijo.

    Naravoslovni dan smo organizirali v več oblikah:
    1. Kot naravoslovni dan
    2. V štirih učnih urah:
    a) 1.ura: Navodila
    b) 2.-3.ura: Reševanje nalog
    c) 4.ura: Predstavitev rezultatov
    3. Kot naravoslovno-športni dan.
    4. Kot ogled preobražene pokrajine ob pomoči zunanjih sodelavcev.
    5. Kot ogled preobražene pokrajine ob zaključku šolskega leta.

    Namen:
    Spoznavanje geološke zgradbe, geološke preteklosti, ugotavljanje sprememb v pokrajini in sanacija ter sprememba namembnosti eksploatiranih površin v domači občini.

    Cilji:
    -Kamninska zgradba omogoča pridobivanje surovin: lapor, premog, glino in apno.
    -Kakšni so vplivi tega izkoriščanja na pokrajino.
    -Učenci spoznajo videz in posledice dolgoletnega izkoriščanja pokrajine.
    -Učenci analizirajo nova spoznanj in skušajo opredeliti, kako bi lahko spremenili in uporabili prebraženi del občine Trbovlje.

    Potek:
    -razdelitev učencev na skupine pri redni uri geografije;
    -delo na terenu, v učilnici;
    -urejanje poročil;
    -sklepna analiza vseh skupin pri redni uri geografije

    Pripomočki:
    a) karta mesta Trbovelj (Merilo 1:5 000, 1:25 000), geološka karta Trbovelj (Merilo 1:25 000), kompas, kurvimeter, termometer, naklonomer, trikotnik, pisala in trda podlaga A-4.

    Avtor ekskurzije: Bojan Šprogar

    • OŠ Trbovlje

      OŠ Trbovlje lahko organizira vodenje, ali pomoč pri izvedbi ekskurzije. Za informacije se obrnite po mailu: bojan.sprogar@ostrbovlje.si ali na vodstvo šole (ravnateljica Darinka Kostanjšek).
    • Zbirališče odpadkov - Neža

      Nekoč je bil na območju zbirališča Neža, dnevni kop Rudnika Trbovlje. Kasneje so v dnevni kop odlagali smeti. Takšno odlaganje smeti ni bilo ustrezno, zato so ga spremenili v odlagališče gradbenih odpadkov in zbirališče vseh vrst odpadkov.
    • Obrtniška cona

      V obrtniški coni so zgradili nekaj manjših industrijskih obratov: tovarna čolnov, kartonažna tovarna, avtoličarstvo Kovačič in zbirališče sekundarnih surovin DINOS.
    • Cementarniški kamnolom Retje

      Cementrniški kamnolom je namenjen pridobivanju osnovnih surovin za izdelavo cementa. kamnolomu pridobivajo lapor in apnenec. Izkop surovin se vrši v etažah s pomočjo odstreljevanja, od koder ga z velikimi tovornjaki (DEMPERJI) vozijo do drobilnice. Od tam pa po trakovih v tunelu do cementarne.
      V laporju je veliko morskih fosilov.
    • Odlagališče elektrofilterskega pepela

      V dolini pod vasjo Prapretno, Termoelektrarna Trbovlje odlaga elektrofilterski pepel. Količina pepela je tako velika, da so zapolnili že velik del doline.
      Na območju odlagališča so uredili konjušnico.
      Vas Prapretno je bila pred zgraditvijo veliega dimnika in čistilnih naprav najbolj onesnažena vas v Evropi. Koncentracije žvepla so presegale 40 mg/m3,kar močno ppresega dovoljeno koncentracijo 0,5 mg/m3.
    • Deponija premoga Lakonca

      Na območju dnevnega kopa Lakonca so v 90 letih prejšnjega tisočletja uredili deponijo premoga, ki se je prej nahajala na strmem bregu reke Save, nad elektrarno. Tam je zaradi velikih strmin, velikokrat prišlo do samovžiga premoga in s tem tudi močnega onesnaževanja zraka.
    • Dnevni kop Lakonca in Bukova Gora

      Zadnji dnevni kop Rudnika Trbovlje je bil pod Bukovo goro, ker so premogovne plasti v samem vznožju, so morali odstraniti velik del tega strmega hriba. Po opustitvi so površino sanirali, kar so storili z izgradnjo teras, ki so jih utrdili s travo in pogozdovanjem črne jelše.