Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija nas bo vodila po Posavju.

    Najtežji del poti bo vzpon na Kum.


    Avtor ekskurzije: Maja Skok

  • Zagorje ob Savi

    Zagorje leži 14 km jugovzhodno od Trojan in je najbolj zahodno zasavsko mesto. Osrčje mesta predstavlja tržnica (zgrajena leta 1996), nekaj lokalov in trgovin (pohištvenih, tekstilnih in z belo tehniko). Kulturne prireditve se večinoma odvijajo v Delavskem domu, med vidnejšimi objekti je še športna dvorana. Glavne ulice v središču Zagorja so: Cesta zmage, Polje in Cesta 9. avgusta. Praznik mesta in občine je 9. avgusta, vrhunec prireditev je t. i. Zagorska noč.

  • Trbovlje - termoelektrarna

    Trbovlje se razteza v ozki in dolgi dolini več kot 5 km s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot stopetdeset let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, cementarna in termoelektrarna s svojim dimnikom mu dajejo pečat.

    Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.

    Termoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Skupno z zasavskimi premogovniki je v preteklosti postavila svojevrsten temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtnih obratov, prometa in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji.

    Termoelektrarna Trbovlje ima danes dve enoti. Proizvodna enota 2 – parni blok moči 125 megavatov – proizvaja električno energijo iz rjavega premoga zasavskih premogovnikov. Druga proizvodna enota pa ima dva plinska bloka skupne moči 63 MW, ki za proizvodnjo električne energije uporabljata plinsko olje in predstavljata rezervo v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Preostalo količino električne energije termoelektrarna Trbovlje samostojno proda na trgu.

  • Hrastnik - Steklarna Hrastnik

    Hrastnik je industrijsko in rudarsko mesto v Zasavju ter središče občine Hrastnik.

    Hrastnik je nastal sredi 19. stoletju v ozki dolini potoka Boben. Nastanek kraja je tesno povezan z začetki rudarjenja. Rjavi premog so pričeli kopati 1822. K še večjem razvoju pa je prispevala 1848. leta zgrajena železnica. Omogočila je izvoz premoga, postavitev steklarne in kemične tovarne (1860).

    Steklarska industrija Slovenije izhaja iz gozdnih steklarn ali ''glažut'' (Glashütte), ki so se v 17. stoletju razširile po gozdnih predelih.
    Predhodnica Steklarne Hrastnik je bila okrog leta 1790 zgrajena steklarna v Jurkloštru. V Hrastniku pa je bila steklarna zgrajena leta 1860 predvsem zaradi premoga, ki je služil kot tehnološko gorivo za kurjenje steklarskih peči, in neposredne bližine železnice, ki je predstavljala okno v svet. Že po dobrem desetletju je prerasla v eno največjih steklarn tedanje Avstro-Ogrske. Že leta 1895 so se v steklarni proizvajali trije programi steklenih izdelkov: namizno, razsvetljavno in embalažno steklo. Najprej je bila proizvodnja izključno ročna, že okoli leta 1900 pa so začeli razvijati proizvodnjo izdelkov s pomočjo stiskalnic in kasneje polavtomatskih strojev.Po letu 1992 je bilo izvedeno programsko in tržno prestrukturiranje. V kratkem obdobju se je steklarna pozicionirala v Evropi. Steklarna Hrastnik je ohranila vse tri proizvodne in prodajne programe, močno pa se je spremenila tehnologija proizvodnje. V letu 2000 je imelo podjetje častitljivi jubilej - 140 let, kar je malo v primerjavi z nekaj tisočletji, odkar človeštvo pozna steklo, pa mnogo za proces življenja, razvoj Hrastnika in širšega prostora.
  • Kum

    Kum (1220 m), z značilno podobo hriba z dvema vrhoma (na vzhodnem je RTV oddajnik, na zahodnem cerkev sv. Neže in planinski dom) v središču Zasavja, je viden skoraj z vseh višjih predelov Slovenije. Je najvišji vrh Zasavja in Dolenjske, zato ga Zasavčani imenujejo tudi zasavski Triglav, Dolenjci pa dolenjski Triglav.

    Kum je osrednji vrh Kumljanskega hribovja. Hribovje je obsežno, razteza se med reko Savo na severu in dolino Sopote na jugu, od Radeč na vzhodu, pa do Polšnika na zahodu. Sestava tal je večinoma karbonatna. Celotno hribovje leži na litijski antiklinali in je nastalo z gubanjem zemeljske skorje v oligocenu. Hribovje je revno z zemljo in je zakraselo.

    Kum s cerkvijo sv. Neže že vrsto let obiskujejo romarji. Predvsem je po romanju znana Kumska nedelja, to je prva nedelja po sv. Jerneju oziroma zadnja nedelja v avgustu. Dokumenti pričajo, da je bilo moč prenočiti v mežnariji na Kumu že daljnega leta 1903.