Oris poglavij

  • Splošno

    Idrija - Merkurjevo gnezdo

    Enodnevna ekskurzija v Idrijo bo namenjena učencem 9. razredov, ki bodo s tem bolje spoznali Zahodnopredalpsko hribovje. Vsebine bodo medpredmetno povezane; geografija (Predalpsko hribovje in rudarstvo) , zgodovina (Rudnik živega srebra Idrija), kemija (živo srebro kot element), slovenski jezik (Valvasorjev opisi Idrije in Notranjske), biologija (Balthasar Hacquet in Giovanni Scopoli in začetki biologije na Slovenskem) in likovni pouk (kroki pokrajine). Podroben načrt ekskurzije bo objavljen na spletnem mestu www. ekskurzije.si

    Opis poti: Odhod iz Ljubljane ob 7.30 in nadaljevanje poti Idriji (po AC) do Logatca, nadaljevanje poti po regionalni cesti proti Idriji in ob 9.00 ogled Klavž na Idrijci v Idrijski Beli in ob 9.45 Divjega jezera v Podroteji pri Idriji. Sledil bo obisk Antonijevega rova muzeja Rudnika živega srebra Idrija ob 11.00. Ob 13.00 si bomo ogledali razstave Mestnega muzeja Idrija. Sledil bo ogled Rudarske hiše ob 15.00 in poslopja Kamšt ter rastave lokomotiv rudnika Idrija ob 16.00. Odhod iz Idrije proti Ljubljani preko Logatca (vstop na AC) bo okoli 17.00.Prihod v Ljubljano predvidoma ob 18.30.

    Stroški ekskurzije: vstopnine znašajo 8, 70 € (4 RŽS + 4,70 MMI) in jih bodo učenci poravnali pri vodji ekskurzije na dan odhoda ali pred samim odhodom v Idrijo.

    Splošni cilji ekskurzije: aktivno sodelovanje na ekskurziji, zbrano poslušanje in opazovanje, pozorno spremljanje poti, dopolnjevanje in pridobivanje novih znanj.

    Vsebinski cilji: dopolniti znanje o delu rudarjev v rudniku, dopolniti znanje o življenju rudarskih družin, spoznati vplive človeka na okolje, seznanitev z razvojem in oblikovanjem slovenskih dežel, seznanitev z razvojem gradov in mest v času srednjega in novega veka.

    Navodila učencem: prihod v šolo ob 7.00 in ob 7.30 odhod z avtobusom v Idrijo. Povratek okoli 17.30 ure. Malica bo, kosila v šoli ni. Pripomočki, ki jih oprinesete s sabo: pisala, trša podlaga za pisanje in list papirja. Finančna sredstva: 6,10 € za vstopnine.

    Navodila za delo: Učenci morajo urediti lastne zapiske in izdelati povzetke o ekskurziji v obliki poročila, ki ga oddajo v dveh dneh po opravljeni ekskurziji. Sočasno odgovarjajo na vprašanja na delovnih listih, na katere lahko odgovorijo neposredno na lokaciji ali pa s pomočjo zapiskov - in jih prav tako oddajo, dan po opravljeni ekskurziji.

    Za delo doma so pripravljene teme, ki jih bodo učenci opravili v šoli ali doma v okviru dogovorjenih terminov (te naloge so namenjene predvsem tistim učencem, ki se ne bodo udeležili ekskurzije).

    S pomočjo internetnih strani navedenih na posameznih lokacijah ekskurzije reši delovni list in ga oddaj v odložišču v spletni učilnici geografije 9. razreda.

    Reši še kratek kviz in si pridobi še dodatne (bonus) točke pri oceni!

    Avtor ekskurzije: Uroš Herman

  • Klavže

    Klavže na Idrijci

    Idrijski rudnik živega srebra je v vsem času svojega delovanja potreboval ogromne količine lesa za jamsko podporje, kurjenje žgalniških peči in parnih kotlov, pridobivanje oglja, gradnjo objektov in naprav, izdelavo orodja ter ogrevanje stanovanj. Klavže na Idrijskem so arhitektonsko dovršene. Mogočne težnostne pregrade so zgrajene na premišljeno izbranih mestih. Vpete so v obrežne skale in se tesno vlegajo v strugo vodotoka.

    Danes so vse, razen klavž na Zali, obnovljene. Kanomeljske klavže ponovno služijo »svojemu« namenu. Akumulirajo vodo, ki zdaj poganja turbino za malo HE Klavžarica.

    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo namen in zgodovino ter konstrukcijske posebnosti klavž na Idrijci, ostali učenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago.


    Vir besedila: http://www.idrija-turizem.si/content/view/20/40/

    klavže na idrijci
    Klavže na Idrijci (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Klavze-Idrijca.JPG, 2. 2. 2013)

    Povezava na spletno stran o klavžah in o kulturni dediščini na Idrijci.

  • Divje jezero

    Divje jezero

    Divje jezero spada med bisere slovenske naravne dediščine. Zato je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi.

    V Divje jezero priteka voda iz potopljenega, strmo spuščajočega se podzemeljskega rova, ki sega do še vedno neraziskanih globin. Potapljači so do leta 1981 spoznavali jamski sifon v poševni dolžini 200 m in do globine 83 m, leta 1995 pa do globine 112 m. Običajno je jezerska gladina idilično spokojna, ob nekajdnevnem obilnem deževju pa bruhajo iz nje izredno velike količine vode.

    Jezernica, najkrajša površinsko tekoča reka v Sloveniji, ki se po 55 metrih že zliva v Idrijco, se neverjetno spreminja. V sušnih obdobjih domala presahne, ob deževjih pa se kot prava reka ponaša z večjim pretokom vodne mase kot Idrijca. Že pred leti so domnevali, da zbira jezero podtalne vode s prostranih območij Črnovrške planote in kraškega sveta pod Javornikom. Danes je znano, da obsega skupno zaledje Divjega jezera in bližnjih izvirov pri Podroteji približno 125 kvadratnih kilomterov.

    Jezero z okolišem se ponaša z izjemnim bogastvom favne in flore. V jezeru živijo potočne postrvi, v jamskem delu pa številne drobne podzemeljske živali in celo slovita človeška ribica - Proteus anguinus. Življenjski pogoji v neposredni okolici omogočajo rast mnogih, tudi alpskih rastlin, ki so se na hladnejših senčnih mestih lahko ohranile še po ledeni dobi. V skalnih razpokah ali na majhnih policah nad jezerom uspeva kranjski jeglič - Primula carniolica, slovenski endemit, ki nosi svoje ime že več kot 200 let, njegovi vijoličasti cvetovi pa se odpirajo v drugi polovici aprila.

    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo naravnogeografski pomen Divjega jezera, ostali učenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago in na koncu izdelajo kroki.

    Vir besedila: http://www.idrija-turizem.si/content/view/31/55/

    divje jezero
    Divje jezero (Vir: http://www.idrija-turizem.si/sl/naravna-dedi-ina/divje-jezero-pri-idriji-prvi-slovenski-muzej-v-naravi.html, 25. 1. 2013)

    Spletna povezava na: Divje jezero pri Idriji, Kam.si.

  • Rudnik živega srebra Idrija

    Antonijev rov

    Antonijev rov je najstarejši del idrijskega rudnika in spada obe­nem med najstarejše ohranjene vhode v rudnik na svetu. Izkopali so ga že leta 1500, samo desetletje po odkritju samorodnega živega srebra.

    Po tristo metrih dolgem rovu so rudarji skoraj pol tisočletja odhajali v jamo in se vračali z dela. Ob koncu rova so sredi 18. stoletja postavili kamnito kapelo svete Trojice, jo opre­mili z reliefom treh božjih oseb in dodali kipa svojih zavetnikov - svetega Ahacija in svete Barbare. Od kapele, kjer so ponavadi pomolili ter se priporočali za srečno delo in varno vrnitev, so ru­darji sestopali v Attemsov vpadnik in prehodili nad 1000 stopnic do globine 200 metrov. Danes je prehodnih še 116 stopnic.

    Pred rovom so v 18. stoletju zgradili vhodno stavbo Šelštev, ki je služila kot prizivnica. V njej so se rudarji zbirali v zgodnjih jutranjih urah, dolivali olje v jamske sve­tilke, jemali svoje evidenčne številke, predvsem pa se seznanjali z delovnim razporedom. Z vrha (podstreška) stavbe, ki je sedaj prenovljena, je v starih časih »kljukanje na šino« klicalo delavce k »berilu«.

    V Šelštvi, ki je v zgornjih prostorih nudila zavetje zasil­nim ambulantam, delovnim kabinetom in stanovanjem rudniških uslužbencev, se je 11. februarja 1890 rodil tudi znameniti inženir Stanko Bloudek.

    S preureditvijo Šelštve in Antonijevega rova 22. junija 1994, na dan svetega Ahacija, je bil najstarejši del rudnika odprt za javnost. Danes je urejen za turistične oglede in omogoča obiskovalcem neposredno doživetje rudarskega ambienta.

    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo namen in zgodovino ter konstrukcijske posebnosti Rudnika živega srebra Idrija, ostali učenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago.

    Vir besedila: http://www.idrija-turizem.si/content/view/17/34/

    antonijev rov
    Muzej RŽS- Antonijev rov (Vir; http://www.idrija-turizem.si/images/stories/slike/dediscina_tehniska/antonijev_rov4.jpg, 25. 1. 2013 )

    Povezava na spletno mesto: Rudnik živega srebra Idrija.

  • Mestni muzej Idrija

    Ogled Mestnega muzeja Idrija

    Mestni muzej Idrija je bil ustanovljen leta 1953. Njegovo poslanstvo je skrb za kulturno dediščino na območju Idrijsko-cerkljan ske regije s področja zgodovine, novejše zgodovine, etnologije, zgodovine umetnosti in tehniške dediščine.

    Od leta 1954 ima sedež na idrijskem gradu Gewerkenegg, kjer je na ogled stalna razstava o poltisočletni zgodovini rudnika živega srebra in mesta, bogata geološka zbirka z več kot 2.600 primerki kamnin, fosilov, rud ter mineralov in zbirka klekljanih idrijskih čipk.

    Muzej je zanjo in za svoje delo prejel prestižno nagrado fundacije Luigi Micheletti kot najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine leta 1997.

    Mestni muzej Idrija s stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina je prejel Valvasorjevo priznanje za leto 2008.

    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo zgodovino gradu Gewerkenegg in Mestnega muzeja Idrija, ostali učenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago.

    Vir besedila: http://www.idrija-turizem.si/content/blogcategory/65/175/

    Grad Gewerknegg
    Grad Gewerknegg (Vir; http://www.idrija-turizem.si/images/stories/Image/grad-_foto_samo_trebian.jpg, 25. 1. 2013)

    Povezava na spletno mesto: Mestni muzej Idrija

  • Rudarska hiša

    Muzej rudnika živega srebra Idrija - rudarska hiša

    Rudarska hiša je del idrijskega mestnega muzeja. Stoji na pobočju nad jaškom Frančiška in je delno vkopana v pobočje.

    Sedaj je zavarovana kot kulturni spomenik. Zaradi višine, belega pročelja in številnih okenc izgleda stavba zelo monumentalno. Razen temeljev, kleti in kuhinj, ki so zidane je celotna stavba lesena. Stene so izdelane iz desk in ometane. Streha je iz jelovih skodel (šinklni). Večina rudarjev si ni mogla privoščiti lastne hiše ampak je stanovala kot podnajemnik pri bogatejših uslužbencih ali v stanovanjskih blokih. Rudarska hiša je opremljena s opremo iz prve polovice 20. stoletja. Tako opremljena stanovanja so imeli uradniki pri rudniku.

    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo zgodovino rudarjenja v Idriji in v Sloveniji nasploh, ostali učenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago.

    Vir besedila: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rudarska_hi%C5%A1a,_Idrija

    rudarska hiša
    Rudarska hiša (Vir: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/rudarska-hia.html, 2. 2. 2013)

    Povezava na muzejsko stran.


  • Kamšt in rudniške lokomotive

    Idrijska Kamšt - rudniška črpalna naprava iz leta 1790 Ohranjena kamšt (nem. Wasserkunst) – črpalka na vodni pogon za črpanje jamske vode je iz časov izjemne prosperitete rudnika ob koncu 18. stoletja, ko so pričeli izkopavati Jožefov jašek. Kamšt so postavili leta 1790 in je delovala do leta 1948. V monumentalni zidani stavbi je nameščeno pogonsko vodno kolo s premerom 13,6 m, ki slovi kot največje ohranjeno tovrstno leseno vodno kolo v Evropi.
    Učenci, ki so bili za to predhodno zadolženi predstavijo namen in zgodovino ter konstrukcijske posebnosti Kamšta, ostaliučenci na tem postanku opazujejo in poslušajo razlago.

    Vir besedila: http://www.idrija-turizem.si/content/view/18/35/

    kamšt kolo v kamšt
    Kamšt in veliko vodno kolo za pogon rudniške črpalke (Vira: http://www.panoramio.com/photo/29350199 in http://museums.si/sl/activity/details/74/voden-ogled-idrijska-kamst-in-rudniske-lokomotive, 2. 2. 2013)

    V bivši nakladalni postaji žičnice jaška Jožef so razstavljene štiri lokomotive in pet vozičkov za transport rude.
    Idrijski rudnik je sredi 19. stoletja (okrog leta 1850) zgradil železnico na konjsko vleko za transport rude od jaškov do žgalnice. Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni, imenovani tudi konjski vagoni. Prav takšen vagon se je ohranil in je najstarejši ohranjeni železniški vagon konjske železnice v Sloveniji.

    Vir besedila: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/idrijska-kamt-in-rudnike-lokomotive.html

    bencinska lokomotiva
    Bencinska lokomotiva (Vir: http://www.muzej-idrija-cerkno.si/index.php/sl/lokacijerazstave/stalne-razstave/idrijska-kamt-in-rudnike-lokomotive.html, 2. 2 2013)

    Povezava na spletno stran muzeja in stran spletne strani slovenskih muzejev.


  • Delovni list

    • Kviz - Merkurjevo gnezdo

      Reši kviz in si pridobi še dodatne (bonus) točke pri oceni!

      Mentor Uroš Herman.