Topic outline

  • General

    Collapse all Expand all

    Opis poti

    Enodnevna ekskurzija za učence oziroma dijake v Dravsko dolino se izvede v okviru zaključnih ekskurzij, kjer učenci/dijaki postopno spoznavajo območje Slovenije. Dravska dolina spada po regionalizaciji, ki deli Slovenijo na štiri svetove, v Alpski svet. Gre za razmeroma ozko dolino, ki jo na severu obdaja Kozjak, na jugu pa Pohorje. Učenci/dijaki na vožnji po dolini spoznajo njene fizičnogeografske značilnosti, poudarek je zlasti na geologiji, geomorfologiji in hidrogeografiji območja v povezavi z gospodarstvom (hidroenergetska raba), poselitvijo in prometno prehodnostjo. Učenci spoznajo na poti bogato naravno in kulturno dediščino območja in se seznanijo s tradicionalnimi domačimi obrtmi (splavarstvo, kovaštvo idr.).

    Na pot odidemo iz centra Maribora in se usmerimo v smeri Dravograda v Dravsko dolino. Prvi postanek naredimo že takoj v Brestrnici in si ogledamo hidroelektrarno Mariborski otok. Nato nadaljujemo pot po Dravski dolini vse do Radelj ob Dravi oz. do Dobrave, tu naredimo naslednji postanek in se sprehodimo po Vodni učni poti Dobrava. Na tem postanku si vzamemo čas za kosilo. Po postanku pot nadaljujemo do Spodnje Mute, v kateri si ogledamo rotundo, nato pa se peš sprehodimo do Zgornje Bistrice in si ogledamo še muzej. Do naslednjega postanka ob ekološki kapelici v Mučki Bistrici nas zapelje avtobus, poleg kapelice pa si ogledamo še slap v neposredni bližini kapelice. Vračamo se po isti poti nazaj v Maribor.

    V kolikor prihajamo iz drugega dela Slovenije, se zapeljemo do Maribora in nadaljujemo pot po opisani poti. Druga možnost je, da se zapeljemo do Dravograda in zamenjamo vrstni red postankov ter pričnemo s postankom na Mučki Bistrici.

    Ura

    Postanek

    8.00

    Maribor

    8.15–9.15

    Brestrnica (HE Mariborski otok)

    10.05–12.35

    Radlje ob Dravi (Vodna učna pot Radlje), kosilo

    12.50–13.50

    Muta (rotunda, muzej)

    14.05–14.50

    Mučka Bistrica (ekološka kapelica, slap)

    15.50

    Maribor

    Avtorica ekskurzije: Mateja Peterka

  • Hidroelektrarna Mariborski otok

    Reka Drava je energetsko najpomembnejša slovenska reka, ki izvira v sosednji Italiji. Reka ima samosvoje vodne pretoke, primerne za intenzivno izrabo, in lastna življenjska okolja, vredna ohranjanja. Na njej je na ozemlju Slovenije zgrajenih 8 elektrarn, vse v upravljanju Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

    Hidroelektrarna Mariborski otok je pretočna elektrarna stebrnega tipa in je najnižje ležeča dravska elektrarna, ki tik pred Mariborom stoji še v rečni strugi. Elektrarna izkorišča energetski potencial Drave od HE Fala do otoka v strugi Drave. Izkorišča 14,2 m padca in ima pri moči 60 MW letno proizvodnjo 270 milijonov kWh, kar je posledica njene prenove. Elektrarno so začeli graditi v letu 1942, zaradi vojne so se gradbena dela močno zavlekla, tako da je prvi agregat pričel delovati šele leta 1948, leta 1953 drugi in leta 1960 še tretji. Z zajezitvijo reke Drave z jezovno zgradbo je nastalo akumulacijsko jezero dolžine 15,5 km, ki sega vse do zgoraj ležeče elektrarne Fala. (http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja/16)

    Za obisk elektrarne se je potrebno prehodno dogovoriti na tel. št.: 02 /300-57-55.

    Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo po cesti, ki je speljana po jezu in ob tem opazujejo strugo reke Drave in moč vode. Prisluhnejo kratki predstavitvi DEM.


  • Vodno učno pot Dobrava

    Vodno učno pot Dobrava so pripravili krajani Dobrave, strnjenega naselja na vrhu široke prodne terase na južnem robu Radeljskega polja. Pot je dolga 4 km in je kondicijsko srednje zahtevna. Pot ima 15 točk, ki omogočajo spoznavanje delovanja narave, njenih zakonitosti in posebnosti tega okolja. Na informativnih tablah so izpostavljene naravne značilnosti območja, ekoremediacije kot način odzivanja ekosistemov na vplive človeka, življenje v preteklosti ob reki Dravi, način oskrbe z vodo nekoč ter energetsko izkoriščanje vodne energije danes. Vodna učna pot omogoča spoznavanje delovanja narave, njenih zakonitosti in tudi razumevanje procesov, ki nenehno potekajo v okolju. Poznavanje vodnih značilnosti je osnova za njihovo varovanje, kar pa je tudi prioriteta EU. Tovrstne učne poti so način prepoznavanja historičnih prilagoditev na naravno dinamiko vode ter izhodišče za načrtovanje sonaravnih oblik rabe vode in dejavnosti ob vodah.

    Vodna učna pot Dobrava vsebuje naslednje tematske didaktično-informacijske table:

    1. Vodna učna pot Dobrava, Potek vodne učne poti Dobrava
    2. Med Pohorjem in Kozjakom, Vodna učna pot Dobrava
    3. Čolnarna
    4. Rastline ob reki Dravi čistijo vodo – ekoremediacije
    5. Prsti so koža pokrajine
    6. Energija reke Drave
    7. Mlake kot vir vode, Razgibano površje
    8. Kamnine so odraz nastanka pokrajine
    9. Vodnjaki (štepihi) s pitno vodo
    10. Najpogostejše rastline in živali v Dravi in ob njej
    11. Pupenludl (Pužaludl)
    12. Vodna učna pot Dobrava, Potek vodne učne poti Dobrava
    13. Med Pohorjem in Kozjakom
    14. Ribnik Reš, Otok pri Rešu
    15. Vodna učna pot Dobrava

    Učna pot ima 3 začetke: na ježi dravske terase na vzhodni strani naselja Dobrava, iz samega središča naselja Dobrava ter na zahodni strani ob Ribniku Reš. Pot po Vodni učni poti nenehno spremlja prečudovit razgled na Pohorje, Kozjak, široko ravnino Radeljskega polja ter skrivnosti vode. (Vovk Korže in Jurač, 2007)

    Več o učni poti izveste v zloženki, ki jo najdete na: http://distance.pfmb.uni-mb.si/ff_podatki/eko/dobrava_plakat.pdf, natisnjen izvod zloženke pa si lahko pridobite pri g. Ivanu Pečovniku.

    Vodno učno post si je mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom, vendar je potrebna predhodna najava na tel. št. 02/887-32-89 ali na 040/852-287.

    Učenci se sprehodijo po učni poti ter ob tem s pomočjo informacijskih tabel spoznavajo geologijo in geomorfologijo območja (prepoznavajo vrste kamnin, reliefne oblike, kot je rečna terasa …), spoznavajo prsti ter s pomočjo fotografij na informacijskih tablah iščejo posamezne rastline neposredno ob poti ter se seznanijo z njihovim pomenom za čiščenje vode. Prav tako se seznanijo z energijo reke Drave, njeno hidroenergetsko izrabo in z dejavnostmi, ki so nekoč potekale na reki (splavarjenje).

    Aktivnosti učencev.

  • Muta

    a) Rotunda Sv. Janeza Krstnika

    Cerkvica Sv. Janeza Krstnika (rotunda), ki leži ob izlivu reke Bistrice v reko Dravo, vzbudi pozornost s svojo okroglo ladjo in skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. V notranjost cerkve vodi polkrožni, rahlo podkovasti romanski portal. Tu je z nizkim polkrožnim zidcem, zgrajenim na prvotnih temeljih, označena apsida, ki jo je v 14. stoletju zamenjal tristrano zaključeni zgodnje gotski prezbiterij. Ladjo osvetljuje prvotno polkrožno romansko okno, prezbiterij pa troje gotskih oken. Notranjost cerkve je poslikana v dveh pasovih, v zgodnjegotskem risarskem slogu. Relief orla na zunanji fasadi, desno od vhoda, je rimska ostalina, ki dokazuje, da stoji Sv. Janez na kulturnih tleh z več kot tisočletno zgodovino. (http://www.muta.si/podrocje.aspx?id=289)

    Več o rotundi: http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Muta,-Rotunda-sv-Janeza-Krstnika-na-spodnji-Muti.htm?sakralne_znamenitosti=6813&lng=1

    Ogled cerkve je možen le s predhodno najavo na tel. št.: 02/8879-600 ali na elektronski naslov: obcina.muta@muta.si.

    Aktivnosti učencev. Učenci opazujejo lego cerkve v pokrajine, njeno obliko, kritino, si ogledajo njeno notranjost ter spregovorijo o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.

    b) Kovaško-livarski in gasilski muzej

    V nekdanji graščini Kienhofen danes domuje kovaško-livarski in gasilski muzej, ki hrani kovaške, livarske in gasilske izdelke iz 18. stoletja, fotografije in drugo pisno gradivo. V muzeju je prikazana več kot 400-letna tradicija kovaštva, livarstva in gasilstva na Muti. V njem je zbrana in prikazana bogata zbirka eksponatov, ki pričajo o trdem in hkrati zanimivem življenju naših prednikov. (http://www.muta.si/podrocje.aspx?id=291)

    Ogled cerkve je možen le s predhodno najavo na tel. št.: 02/8879-600 ali na elektronski naslov: obcina.muta@muta.si.

    Aktivnosti učencev. Učenci si ogledajo muzej, poskušajo ugotoviti, v kakšen namen so uporabljali posamezna orodja in stroje ter spregovorijo o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.


  • Bistriški jarek

    a) Ekološka kapelica

    Ekološka kapelica leži v Bistriškem jarku neposredno ob glavni cesti ter reki Mučka Bistrica in je edina tovrstna kapelica v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1997, posvečena pa je zavetniku Sv. Frančišku Asiškemu. Kapelica varuje in opozarja tamkaj živeče ljudi na jez Golica/Koralpe, zgrajen na drugi strani državne meje v Avstriji, v občini Soboth. Kapela služi kot simbol in opozarja na nevarnost, ki preti dolini Bistriškega jarka v primeru poplavnega vala vode, ki je zajeta za jezom, ki bi lahko preplavil dolino, če bi jez popustil. To je okoli 22 milijonov kubičnih metrov vode v umetno zajezenem jezeru. Ob kapelici so obnovljene jaslice, ki najbolj zaživijo v času božiča. (http://www.muta.si/podrocje.aspx?id=317)

    Kapelico si je mogoče ogledati brez predhodne najave.

    Aktivnosti učencev. Učenci si ogledajo kapelico, opazujejo njeno lego v pokrajini in spregovorijo o njeni simboliki.

    b) Sedelnikov slap

    Sedelnikov slap se nahaja v dolini Mučke Bistrice, 10 minut hoje oddaljen od ekološke kapelice. Do njega je od kapelice speljana potka, ki nas vodi do Mučke Bistrice, ki jo prečkamo po lepo zgrajenem lesenem mostu in nato nadaljujejo po gozdni potki do slapu. V primeru mokrega terena je potrebna previdnost, saj je teren precej spolzek. 

    Aktivnosti učencev. Učenci se sprehodijo do slapu, opazujejo drevesne vrste ter strugo Mučke Bistice, kjer lahko vidimo številne procese, ki potekajo v rečni strugi (erozija, akumulacija idr.).