Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzijo v Topliški predel bomo izvedli 14. 10. 2012.
    Odhod s postajališča izpred Tuš-a bo ob 8.00.
    Povratek predvidoma ob 17.00 na istem postajališču.
    Cilji ekskurzije:
    - dijaki bodo spoznali geografko lego Topliškega predela in geomorfološki razvoj;
    - spoznavali bodo podnebne, pedološke, vegetacijske značilnosti prostora in ugotavljali kako so naravne danosti vplivale na gospodarski razvoj regije;
    - obiskali bomo izbrane naravne in kulturne znamenitosti Topliškega predela;
    - zbirajo podatke in gradiva za oblikovanje zaključnega poročila.
    Napotki:
    - zaradi terenskega dela, hoje po gozdu, se primerno obujte in oblecite;
    - s seboj imejte prigrizek in pijačo;
    - ne pozabite gradivo za delo na ekskurziji.
    Stroški ekskurzije: prevoz- 5 evrov na osebo ter 2 evra za ogled Čebelarskega muzeja v Podstenicah.

    Avtor ekskurzije: Božo Gašperšič
  • Soteska

    Dvorec Soteska se nahaja na poti med Novim mestom in Žužemberkom. Med drugo svetovno vojno je bil požgan in je danes le še ruševina. Dvorec je v letih od 1664 do 1689 dal zgraditi grof Jurij Žiga Gallenberg. Tedanji lastnik je dal postaviti še renesančno zasnovan grajski park z vrtnim paviljonom, ki danes nosi ime Hudičev turn. Stavba ima tloris v obliki štiriperesne deteljice. V paviljonu so še delno ohranjene stenske poslikave. Po mnenju Valvasorja je bil dvorec eden najlepših in najimenitnejših na Kranjskem. Nahaja se na levem bregu reke Krke in je nadomestil srednjeveški grad Stara Soteska na desnem bregu Krke, ki je bil v 15. stoletju močno poškodovan. Dvorec je zasnovan v obliki pravilnega pravokotnika. Notranje arkadno dvorišče so obdajali štirje enonadstropni trakti, štirje vogalni stolpi in izstopajoča vhodna partija. Dvorec je slovel po bogato poslikanih prostorih, katerih avtor naj bi bil mojster Almananch. Gallenbergi so bili lastniki gospostva Soteska do leta 1733, ko so ga prodali grofom Auerspergom. Leta 1743 so ga kupili grofje Lichtenbergi in ga obdržali do leta 1793. Takrat so postali lastniki Soteske spet knezi Auerspergi in jo obdržali do konca druge svetovne vojne. Gospodarska trdnost gospostva Soteska je v 19. stoletju slonela na izkoriščanju obsežnih roških gozdov. Od sredine 19. stoletja deluje na desnem bregu Krke žaga. Dvorec so leta 1943 požgali partizani, ki so odnesli tudi vso dragoceno opremo, po vojni pa so ga domačini izkoriščali kot kamnolom. Hidroelektrarna na levem bregu iz leta 1927 ima ohranjene še vse tehnične naprave. Obiskovalci lahko vidijo razstavni depo Tehniškega muzeja Slovenije in Hudičev turn le po predhodnem dogovoru na Občini Dolenjske Toplice.
  • Dolenjske Toplice

    Dolenjske Toplice so naselje, središče občine Dolenjske Toplice.

    Dolenjske Toplice ležijo na zahodnem obrobju Novomeške kotline ob potoku Sušica in križišču lokalnih cest iz Novega mesta, Soteske in Podturna. Staro jedro naselja je ob barokizirani cerkvi sv. Ane iz 1648, ki ima v prezbiteriju še ohranjena gotska okna. Ob južni strani cerkve je ohranjen ostanek nekdanjega taborskega obzidja s strelnimi linami.

    Na griču Cvinger (263 mnm) zahodno od naselja je bila prazgodovinska utrjena naselbina, ki je doživela razcvet v 5. in 4. stoletju pr. n. št.; izkopali so bogato bojevniško opremo, pasne sponke, uhane, keramiko. Danes so še vidni dobro ohranjeni obrambni nasipi. Cvinger je bila postojanka na stičišču poti iz doline Krke v Belo krajino. ( vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Dolenjske_Toplice)

    Termalni vrelci so privreli na dan ob tektonski prelomnici, ki teče od doline reke Krke pri Dolenjem Polju mimo Dolenjskih Toplic, Sušic, pod Uršnimi seli in dalje proti Rožnemu dolu. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo termalni vrelci svoj izvor v globini okoli 1.000 m in se z ostalo vodo ne mešajo.


    Najdeni termalni vrelci, dva s kapaciteto 30 l/s sta pod termalnimi kopališči (Knežja kopel, Jamska kopel) v Kopališkem domu (Hotel Vital in Zavetje zdravja), tretji s kapaciteto 20 l/s pa je v neposredni bližini zunanjega - letnega kopališča. Povprečna temperatura vrelcev , ki dotekata v notranja bazena, znaša 36,2 - 38,9°C, vrelca zajetega v zunanjem bazenu pa med 30 in 32°C. Termalna voda s približno temperaturo človeškega telesa, rahlo mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevega in hidrokarbonatnega tipa, brez zaznanja radioaktivnosti - vse te lastnosti uvrščajo toplice med redke evropske izoakratiterme.

    Obstajajo domneve, da je z globljim zajetjem (okoli 1.500 m) možno doseči večje količine termalne vode v naselju Dolenjske Toplice, verjetno pa tudi v naselju Sušice, saj leži na tektonski prelomnici. (vir:http://www.dolenjske-toplice.si/page/page.asp?id_informacija=122&id_language=1&id_meta_type=4)

    Naloga: Dijaki predstavijo svoje referate, zbirajo gradivo in slikovni material za poročilo.

  • Kočevski Rog

    Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske. Pogorje je del dinarskega gorstva, najvišji je osrednji del s 1099 metrov visokim Velikim rogom, bližnji vrh Pogorelca pa doseže 821 metrov. Predvsem je to območje velikih gozdov, z ostanki Rajhenavskega pragozda, s številnimi divjimi živalmi, predvsem zvermi, od medveda do volka in risa.

    Ortenburžani so okrog leta 1350 tam dodatno naselili nemške kmete, Kočevarje. Ti so razvili svoj dialekt. Leta 1941 so se odselili v domove nasilno izseljenih Slovencev okoli Brežic in Krškega. Od takrat je Rog pretežno nenaseljen. V letu 1942 je bil v Kočevskem Rogu nekaj časa sedež CK KPS, IO OF in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet ter tiskarne in tehnike. Zgrajena je bila vrsta skrivnih bolnišnic in naselje Baza 20, ki je danes, skupaj z dvema bolnišnicama, spomenik in turistična zanimivost. V bližini je edino dolenjsko smučišče Rog-Črmošnjice oz. Gače.

    Kočevski Rog je tudi eno od mest, kjer v vsaj petih breznih in jamah ležijo žrtve povojnih pobojev, hrvaški domobrani in ustaši, srbski četniki in slovenski domobranci, ki so po porazu bežali v Avstrijo in jih je britanska kopenska vojska vrnila v domovino. Večja so v zadnjem času tudi urejena in označena. Osrednje simbolno grobišče Pod Krenom ima novo kapelo. ( vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devski_Rog)

    Leta 1887 je začel z delom v Auerspergovih gozdovih dr. Leopold Hufnagl. Le redki gozdarski strokovnjaki so s svojim ustvarjalnim strokovnim delom tako močno vplivali na prihodnji razvoj gozdov in gozdarstva na Kočevskem in tudi širše. Zoperstavil se je tedaj splošno uveljavljeni praksi sekanja gozdov na golo in vpeljal izvirno obliko prebiralnega gospodarjenja z gozdovi, pri kateri izbiramo za posek posamično drevje ali manjše skupine drevja, površina pa je stalno porasla z gozdom. Leta 1892 je za Goteniško pogorje, ki je bilo sestavni del Kočevske vojvodine, izdelal prvi gozdnogospodarski načrt. V njem je zapisana znamenita pripomba: "Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsakršna raba prepovedana". Zaradi te odločitve leto 1892 štejemo za začetek aktivnega naravovarstva v Sloveniji. V tem obdobju se je gozdarsko strokovna služba pospešeno razvijala. V prvi polovici 19. stoletja beležimo razvoj steklarstva-glažutarstva, v drugi pa predvsem žagarstva.

    Leta 1894 je pričela delovati Roška žaga, ki je bila nekaj desetletij eden največjih lesno - predelovalnih obratov na Slovenskem. Za njene potrebe je bila zgrajena tudi gozdna železnica. Do nje in do cest so les vlačile vprege. Po letu 1848 (zemljiška odveza) so kmetje dobili v last tudi nekaj gozda. Novi lastniki so gozdove zaradi težkih ekonomskih razmer močno izsekovali in tudi prodajali.

    Leta 1932 je prenehala obratovati Roška žaga. Obseg sečenj se je na Rogu bistveno zmanjšal. Nekako v tem času je že delovala okrajna gozdarska služba, ki naj bi označevala drevje za posek in izvajala gojitvena dela v zasebnih gozdovih, v gozdovih veleposesti pa izvajala nadzor. Bila je neuspešna zaradi premajhnega števila gozdarjev. Med 2. svetovno vojno je veljala prepoved sečnje. Nekaj let po vojni so bile zaradi obnove države v gozdovih izvedene nenačrtne in obsežne planske sečnje. 1947. leta je bilo za strokovno delo v gozdovih ustanovljeno Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki je v različnih organizacijskih oblikah živelo do leta 1993, ko njegovo delo nadaljujeta Gozdarstvo Grča d.d. Kočevje in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje. (vir:http://www.kocevje.si/zivljenje-v-kocevju-zgodovina-gozdarstvo)

    Naloga: Dijaki predstavijo svoje referate na temo Kočevski Rog, obiščejo Čebelarski center v Podstenicah ter zberejo gradivo o gozdarju Hofnaglu.