Oris poglavij

  • Splošno

    Z avtobusom se najprej odpravimo v Grgar, natančneje v vas Slatna, ki leži blizu Grgarja. Tam si ogledamo potok Slatna. Nato se odpravimo v Grgarske Ravne, kjer si ogledamo vodnjak in rezervoar za vodo iz časa Avstro-Ogrske. Sledi odhod proti proti Batam, na kmetijo Hubjani. Nato pot nadaljujejo proti Kanalskemu vrhu, kjer si ogledamo akumulacijsko jezero za HE Avče. Pot nato nadaljujejo skozi Čepovanski dol proti Lokovcu, kjer si ogledamo mali muzej kovaštva. Nato se odpeljemo do Lokvi, sledi vožnja skozi Trnovski gozd do Velike ledene jame v Paradani.Na koncu se odpravimo še do vzletišča za jadralne padalce nad Lijakom. Sledi povratek proti šoli.

    Okvirni časovni potek ekskurzije
    7. 30: zbor učencev in spremljevalcev pred šolo
    7.45: odhod avtobusa
    8.10-8.45: 1. postanek – potok Slatna (Grgar)
    9.50-10.10: malica
    10.10-10.20: 2. postanek – Grgarske Ravne
    10.40-11.20: 3. postanek – kmetija Hubjani (Bate)
    11.50-12.30: 4. postanek – Kanalski vrh
    12.35-12.55: malica
    13.25-13.50: 5. postanek – kovaški muzej (Lokovec), 2 € vstopnina
    14.25-14.40: 6. postanek – Lokve
    15.00-16.10: 7. postanek – Velika ledena jama v Paradani
    16.35-17.30: 8. postanek – vzletišče nad Lijakom
    18.00: predviden prihod pred šolo.

    Avtor ekskurzije: Andreja Gorkič

  • Potok Slatna

    Na severozahodu Grgarja se nahaja idilična dolinica Slatna. Blizu domačije "pri Tlakarjevih" pritekajo na dan številni kraški izviri, ki se združijo v potok Slatna. Potok Slatna izvira pod hribom Vodice na južnem obrobju Banjške planote. Pri prečkanju plasti trših kamenin je Slatna izdolbla slikovita korita, ki se zaključijo z velikim tolmunom. Slatna teče nato skozi sotesko Renjeke (planinska pešpot) in ponikne v Grgarskem kraškem polju. V tolmunu na koncu korit Slatne so se že pred mnogimi leti poleti kopali domačini iz Grgarja in okolice. Tolmun so nato še poglobili in razširili z izgradnjo betonskega jezu. Dodatno so korita nad tolmunom pregradili z manjšim betonskim jezom, ki naj bi preprečil zasipavanje tolmuna s prodom. Učinki takšnih nepremišljenih posegov v naravo so se pokazali šele čez nekaj desetletij. Potok Slatna je popolnoma zasul gornji del korit nad manjšim jezom in še dobršen del struge v gornjem toku z debelim nanosom proda. Na potoku Slatna je bilo do 1. svetovne vojne kar trinajst mlinov. Počasi so usihali. Tlakarjev mlin je mlel vse do leta 1973. (Vir: http://www.planota.si/en/kraji/grgar/zanimivosti/98-potok-slatna, dostop: 25. 5. 2016)

    Avtobus nam ustavi v Vasi Slatna blizu Grgarja. Nato se z učenci peš odpravimo do potoka Slatna, kjer učenci rešujejo učni list.

  • Grgarske Ravne

    Avstro-ogrski vodnjak in vaška pralnica

    Grgarske Ravne so bile v 1. svetovni vojni vpete v boje na Soški fronti. Za potrebe avstro-ogrske vojske so vojaki zgradili vodno zajetje in rezervoar za vodo. Vse skupaj so zavarovali z majhnim obzidjem. V času 1. svetovne vojne so avstrijski vojaki v Grgarskih Ravnah za vojaške potrebe zgradili vodovod in rezervoar za vodo. Vaščani so imeli to srečo, da so zgradili tudi vaško pralnico, ki stoji tam še sedaj. Seveda ni več v uporabi pa tudi zob časa jo je že nekoliko načel. (Vir: http://www.geago.si/#!/pois/219/vaska-pralnica-grgarske-ravne, dostop: 25. 5. 2016.)

    Na robu naselja Grgarskih Raven nam ustavi avtobus, kjer si ogledamo avstro-ogrski vodnjak iz 1. svetovne vojne in ostanke vaške pralnice.

  • Kmetija Hubjani - Bate

    Prava posebnost v vasi Bate je daleč na okoli znana kmetija Hubjani. Hubjanova je najstarejša kmetija v Batah, saj tradicija pridelave in predelave mleka sega najmanj v 17. stoletje. Kljub temu da je bila včasih bolj, včasih manj usmerjena v pridelavo poljščin, so na kmetiji vedno vzrejali govedo in tako tudi pridelovali mleko. To je družinska kmetija, kjer se trudijo na čim bolj biološko neoporečen način proizvajati in predelovati mleko. Pred časom so se odločili, da ne bodo več prodajali le mleka kot surovino, zato so pričeli mleko predelovati v sir. Tako so postali prvi sirarji na območju Banjške in Trnovske planote. Najprej so proizvajali le poltrdi sir, kasneje pa so dopolnili ponudbo z mehkimi siri, s skutami, kislim mlekom ipd. Na kmetiji je urejen prijeten degustacijski prostor s trgovino. (Vir: http://www.planota.si/sl/izletniske-tocke/bate/kmetija-hubjani, dostop: 25. 5. 2016.)

    Avtobus nam ustavi na parkirišču pri kmetiji. Gospodar kmetije učencem predstavi in razkaže kmetijo. Učencem prikažejo tudi opravila na kmetiji (molzenje krav, izdelovanje sira, skute,...).

  • Kanalski vrh

    V bližini vasice Kanalski vrh nad Soško dolino se nahaja umetno akumulacijsko jezero. Bazen s prostornino 2,2 milijona m3 je bil zgrajen v naravni kotanji in se razteza na površini 15 hektarjev. Ideja o črpalni hidroelektrarni, ki s svojim delovanjem omogoča bolj ekonomično izrabo vodnega vira, je nastala predvsem zaradi velikih potreb po vršni energiji. V času nizkih cen električne energije – ponoči in ob koncu tedna, črpalna hidroelektrarna porablja energijo za črpanje vode v akumulacijski bazen, v času visoke porabe in visokih cen električne energije pa akumulirano vodo uporablja za proizvodnjo električne energije. Na severni in južni strani je jezero omejeno z naravnimi pobočji, na severovzhodni in jugozahodni strani pa sta z izkopnim materialom zgrajeni zemeljski pregradi, ki merita 23 m in 17 m v višino. (Vir: http://www.seng.si/sporocila/2009101914540404/%20in%20http://www.planota.si/sl/izletniske-tocke/kanalski-vrh, dostop: 27. 5. 2016.)

    Z avtobusom se odpeljemo na Kanalski vrh, kjer nam vodič predstavi akumulacijsko jezero za HE Avče. Z učenci se sprehodimo okoli jezera. Učenci rešujejo naloge na učnem listu.

  • Lokovec - kovaški muzej

    Na vzhodnem delu Banjške planote, tik nad Čepovansko dolino se v dolgem pasu razprostira vas Lokovec. Naselitev kraja je povezana z oglarstvom, sloves kraja pa je v svet poneslo kovaštvo. Že pred letom 1868 je bilo v kraju kar 200 kovačij, iz katerih so prihajali raznovrstni izdelki. Lokovški kovači so se ponašali predvsem s kovanjem rezilnega orodja. Kulturno turistično društvo Lokovec je pred leti v kraju odprlo vrata Malemu muzeju kovaštva, ki obiskovalcem ponuja na ogled raznovrstne svedre, fauče, žeblje in druge izdelke ter orodja, v pritličju stavbe pa se nahaja kovačija, kjer si lahko ogledamo tradicionalen način kovanja lokovških izdelkov. (Vir: http://novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/kultura/2015022514554555/Mali%20muzej%20kova%C5%A1tva/, dostop: 27. 5. 2016.)

    Avtobus nam ustavi pri župnišču v Laščku (Lokovec), kjer se v kletnih prostorih župnišča nahaja kovaški muzej. Z učenci si ogledamo muzej, učencem predstavijo kovaštvo.

  • Lokve

    Lokve z okolico ležijo na kraškem svetu, zato tu ni izvirov in tekočih voda. V preteklosti pa je bilo tukaj precej stoječih voda, t.i. kalov ali lokev, ki so nastali zaradi nepropustne ilovice in so jih prvotni prebivalci – pastirji uporabljali za napajanje živine. Do danes sta ostala le še dva kala, eden od njiju se imenuje Goveji kal in leži na severovzhodnem delu vasi. Na tem področju so se v preteklosti ukvarjali še z gozdarstvom in oglarstvom, s škafarstvom ter steklarstvom (v Mojski dragi so še vedno vidni ostanki glažut). Okoliški prebivalci v zimskih mesecih sem prihajajo smučati. Tukaj se nahajajo tudi številne peš poti, kolesarske poti, ki privabljajo mnogo turistov. (Vir: http://www.planota.si/en/kraji/lokve, dostop: 27. 5. 2016.)

    Avtobus nam ustavi na parkirišču pri smučišču na Lokvah. Učenci si ogledajo okolico, stavbe in rešijo naloge na učnem listu.

  • Velika ledena jama v Paradani

    Velika ledena jama v Paradani (tudi Velika ledenica v Paradani) je 650 m globoka in 4090 m dolga jama ledenica v Trnovskem gozdu. Vhod vanjo je na nadmorski višini 1100 m, na dnu velike vrtače na severnem vznožju Golakov. Led v jami sega do globine 150 m. Iz snega nastaja le tik ob vhodu, sicer pa je posledica zmrzovanja pronicajoče vode. Količina ledu se z leti spreminja, kar gre pripisati različni količini padavin in še bolj spremenjenim okoliščinam kroženja zraka. V ledeni jami v Paradani so ob koncu 19. stoletja izrezovali 10 do 40 kg težke kose ledu, ki so jih v koših nosili na površje in jih ponoči z vozovi vozili v Gorico ali Trst, kjer so led prodajali na ladje za hlajenje in ga z njimi vozili celo na prodajo v Egipt. Med prvo svetovno vojno so tedanje vojaške oblasti ustanovile posebno enoto, ki je ledene jame raziskovala zaradi oskrbe soške fronte z vodo in ledom. Tako je bilo veliko vojaških potreb po ledu zagotovljenih prav iz ledenice v Paradani. Paradana je danes zavarovana kot naravni spomenik, zanjo pa skrbi turistično društvo iz Lokev. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_ledena_jama_v_Paradani, dostop: 27. 5. 2016.)

    Avtobus nam ustavi na parkirišču, nato se peš odpravimo proti Veliki Ledeni jami, kjer učenci rešujejo nalogo na učnem listu.

  • Vzletišče za jadralne padalce nad Lijakom

    Lijak je eno najbolj priljubljenih letalnih področij v Sloveniji. Še posebej v času od jeseni do pomladi, ko je na drugih vzletiščih sonca malo, lahko na Lijaku najdemo dovolj termike za prijetno jadranje. Od tukaj se vidi čudovit pogled na Novo Gorico in njeno širšo okolico. (Vir: http://www.smaragdna-pot.com/aktivnosti_v_naravi/jadralno_padalstvo_in_zmajarstvo/2012042414042302/Vzleti%C5%A1%C4%8De%20Lijak/, dostop: 29. 5. 2016.)

    Avtobus nam ustavi na parkirišču pri vzletišču. Nato se z učenci peš odpravimo do vzletišča, kjer lahko vidimo čudovit pogled na Novo Gorico in njeno širšo okolico. Učenci rešijo nalogo na učnem listu in narišejo panoramsko skico pokrajine, ki jo vidijo pred seboj.