Oris poglavij

  • Splošno

    Bela krajina je pokrajina na skrajnem JV Slovenije, ki postaja vse bolj zanimiva za domače in tuje turiste. Na podlagi pogovora s kolegi geografi, ki poučujejo v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ocenjujem, da jo šolarji slabo poznajo (izjemoma jo obiščejo v poletnih mesecih prek CŠOD-ja in taborov). Menim, da je Bela krajina zelo primerna za spoznavanje geografskih pojavov in procesov, hkrati pa združuje tudi zgodovinske, biološke, etnološke, literarne … zanimivosti.

    Bela krajina skriva veliko drobnih zanimivosti, ki jih lahko povežemo v eno (ali več) dnevno ekskurzijo. Možnih kombinacij poti in vsebin je veliko.

    TIC Črnomelj: 073056530, TIC Metlika: 073635470, TIC Semič: 073565200, Muzej Metlika: 073063370, Srednja šola Črnomelj: 073051667 (Vesna, prof. geografije in zgodovine).

    Avtor ekskurzije: Vesna Fabjan

  • Izvir Krupe

    Izvir reke Krupe je največji izvir v Beli krajini. Reka prihaja na površje sredi severnega dela nizkega belokranjskega kraškega ravnika, tri kilometre južno od Semiča, v močnih kraških izvirih, izpod 30 m visoke, značilno tektonsko prelomljene skalne stene iz krednega apnenca, pod katero je nastalo jezero. Sem se iz visokega dinarskega kraškega zaledja podzemsko stekajo ponikalnice. Ugotovili so mesta podzemeljskega odtekanja vode skozi grušč na dnu.

    Po vodnatosti je izvir Krupe največji v Beli krajini. Temperatura izvira Krupe je skozi celo leto med 14 in 15°C. Ker je kraški pritok globok in počasen, temperature zunanjosti na temperaturo vode v izviru ne vplivajo.

    Izvir je življenjski prostor črne človeške ribice, je edino v Sloveniji znano nahajališče jamske školjke »congeria kusceri« in nekaterih endemnih vrst jamskih polžev.

    Kot vedno na kraškem površju je tudi v Beli krajini prisotna problematika oskrbe z vodo. Na območju Semiča so v šestdesetih letih kot rešitev predlagali zajetje Krupe zaradi vodnatosti izvira in lege blizu porabnikov. Leta 1980 je Geološki zavod izvedel raziskavo o določitvi mesta zajetja pri izviru in izdelal načrte o ureditvi kanalizacije v Semiču. Vendar pa je bilo tik pred gradnjo ugotovljeno, da je izvir Krupe onesnažen s PCB-jem (poliklorirani bifenil), ki se je od leta 1962 naprej uporabljal kot izolacijska tekočina v električnih napravah – kondenzatorjih, ki jih izdeluje tovarna Iskra v Semiču. Tudi v primeru Krupe je prišel PCB v vodo z industrijskimi odplakami. Najprej zaradi podzemnega izcejanja PCB-ja iz smetišča v Vranovičih, nepravilnega ravnanja pri transportu, skladiščenju, porabi in neustreznega ravnanja z odpadki. K močnejšemu onesnaženju reke in okolice so veliko pripomogle nekatere geografske danosti pokrajine: kraškost površja, neugoden odtočni režim, nizki minimumi poleti, majhen strmec, zgostitev prebivalstva in gospodarstva v bližini, neprečiščenost odpadnih voda; neurja dvignejo usedline, ki zaradi vsebnosti onesnaževalca onesnažijo vodo; veter prenaša izhlapeli PCB v okolico, kjer pade nazaj na tla in naprej škoduje živemu in neživemu svetu.

    Dejavnosti dijakov: risanje prečnega profila rečne doline in rečne struge, merjenje temperature, hitrosti, pretoka vode, analiza kakovosti rečne vode, ugotavljanje karbonatnosti kamnin.

  • Črnomelj

    Črnomelj je mesto središče Bele krajine s 6000 prebivalci. Mesto ima srednjeveški center z gradom in cerkvama sv. Petra in Sv. duha.V njem so ohranjeni antične najdbe, tromostovje, spomeniki NOB. Vredno se je zapeljati po obvoznici skozi industrijsko cono mesta s podjetjema Danffoss in IMP Livar.

    Črnomelj priporočam kot mesto za postanek (za kosilo in prosti čas pred gradom).
  • Žuniči, Miliči, Marindol

    Šokčev dvor v Žuničih predstavlja za obkolpski del Bele krajine značilen kmečki dom in je eden izmed zavarovanih kulturnih spomenikov v Krajinskem parku Kolpa Je tip zaprte domačije, ki jo sestavljajo hiša, lopa in skedenj. Hišo povezuje zid, v katerem so vhodna vrata na dvorišče, tako je dvorišče zaprto z vseh strani. Hiša je restavrirana. V njej je urejena kmečka sobica, kjer si obiskovalci lahko ogledajo starinsko pohištvo, otroško zibelko, stara kmečka oblačila, domače platno itd. Drugi prostor je urejen v jedilnico s staro krušno pečjo, primeren za vodene ustvarjalne delavnice zaključene družbe in obiskovalce. K hiši sodi čebelarska učna pot.

    Posebno zanimiv pojav ne le Bele krajine, ampak cele Slovenije je ostanek uskoškega prebivalstva na naših tleh. Potomci priseljencev, ki so sem prišli v času Turkov iz Srbije in Črne gore, še danes živijo v vaseh Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči in v nekaterih vaseh na Gorjancih. V vsakdanjem življenju ohranjajo uskoško identiteto, čeprav se v popisih večinoma opredeljujejo za Slovence. Med seboj komunicirajo v domačem srbo-hrvaškem jeziku (štokavščina), spoštujejo cerkvene običaje in kulturno izročilo.

    Miliči so majhna vas z maloštevilnim in predvsem starim prebivalstvom (depopulacija, deagrarizacija, tradicionalna ovčjereja, kraški relief, staranje prebivalstva, asimilacija, tipična belokranjska hiša, tujci lastniki starih hiš, ogozdovanje…). V njej stoji pravoslavna cerkev s pokopališčem v bližnjem gozdu, kjer še najdemo nagrobnike z napisi v cirilici.

    Marindol je največja pravoslavna vas, ki najbolje ohranja uskoško izročilo vezano na pravoslavno vero (ob vasi je pravoslavno pokopališče), ovčjerejo, kmetovanje na krasu – v dragah je še vedno večinoma ročno in s preprostimi kmetijskimi stroji. Število prebivalcev se ne spreminja, saj se mladi ne izseljujejo tako množično. Iz vasi se lahko sprehodimo po 2 km dolgi gozdni poti skozi postopno se vzpenjajoče Veliko Bukovje. Na poti opazujemo prst, rastje, vrtače, proces ogozdovanja, ohranjene belokranjske steljnike, kraške pojave – brezno Brezik ...

    Sprehod je zanimiv, saj se dijaki na njem sprostijo. Lahko tudi anketirajo prebivalce, delajo analize prsti in kamnin, primerjajo kraške pojave v vasi s pojavi na Velikem Bukovju, merijo razdalje, spoznavajo osnove orientacije s pomočjo pojavov v naravi, kompasom, GPS-om.  Za voden sprehod se lahko dogovorite na SŠ Črnomelj (Vesna).

  • Metlika

    Metlika je mestno naselje na južnem robu Gorjancev. Ima srednjeveško jedro z gradom, kjer sta urejena zgodovinski in gasilski muzej. V času turških vpadov je bila 16-krat napadena in zato važna vojaška postojanka.  Zaradi vinogradniške okolice je znamenitost tudi Metliška vinska klet.

    * DRAŠIČI: Iz Metlike lahko pot nadaljujemo do Drašičev, saj je območje širše okolice vasi geografsko zanimivo iz več vidikov:

    - Severovzhodno od Metlike je namreč petrografsko posebno območje Bele krajine iz krednega fliša. Sestavljajo ga plasti laporja, peščenjaka, apnenca, konglomerata. Fliš na površini hitro prepereva in tvori debelo plast prsti.

    - Zanimivo je opazovati, kako se med vožnjo menjavata apnenec in fliš (kontaktni kras), kar pogojuje tudi hidrografske razmere območja. Gre namreč za svet slepih dolin, ki jih lahko opazimo tudi s ceste.

    - Ker gre za gričevnato pokrajino, z ugodnejšo prstjo na laporju, so prisojna pobočja gričev pokrita z vinogradi.

    - Tu so tudi najlepše ohranjeni steljniki Bele krajine. Menjavajo se s kulturnimi in gozdnimi površinami.

    * GORJANCI: Gozdno pogorje oziroma Žumberk, tektonski čok dolg 50 km in širok 18-22 km, smeri jugozahod – severovzhod.