Oris poglavij

  • Temenica

    Na današnji ekskurziji bomo spoznali tok reke Temenice od njenega izvira do izliva. Izpred šole v Mirni Peči se bomo z avtobusom odpeljali ob 7. 30 mimo Trebnjega proti gradu Bogenšperk. Tam si bomo ogledali (8. 30 - 10. 00) nekatere zbirke, ki jih hranijo, vodič pa nas bo seznanil tudi z zgodovino gradu. Pot bomo nadaljevali proti naselju Javorje, kjer se bomo peš odpravili proti izviru Temenice (10.15 - 11.15).
    V okolici samega izvira bomo opazovali rastlinske vrste, spoznali bomo geološko podlago ter izmerili temperaturo vode, širino reke nekaj metrov pod izvirom in hitrost vode.
    Ekskurzijo bomo nadaljevali proti Trebnjem, vmes pa se bomo ustavili ob zgornjem toku reke v naselju Temenica (11.45 - 12.15), kjer bomo opazovali dolino, dejavnosti ob reki in lego prometnic ter naselij. Ugotavljali bomo vplive človeka na dolino in kako je reka vplivala na življenje človeka ob reki.
    Čas za kosilo bomo imeli v Trebnjem med 12. 30 in 13. 30, nato pa si bomo ogledali ponore reke pri naselju Dolenje Ponikve (13. 45 - 14. 30) in spoznali prve kraške pojave ob toku Temenice proti izlivu.
    Ob 15 uri bomo prispeli do vasi Vrhpeč, kjer si bomo ogledali drugi izvir Temenice - Zijalo in drugič izmerili temperaturo vode, širino reke in hitrost reke. Peš bomo nadaljevali do Mirne Peči ob poti Temenica. Opazovali bomo pokrajino, rastje in dejavnosti ljudi ob reki.
    ob 16. 15 se bomo z avtobusom odpeljali do ponorov pri Vrhovem, nato pa do gradu Luknja, kjer bomo slišali legendo o nastanku gradu in tretjega izvira reke Temenice (16. 30 - 17. 30).

    Zaključek ekskurzije bo na letališču Prečna, kjer bo čas za športne aktivnosti in za zasluženo malico po napornem dnevu.
    V Mirno peč se bomo vrnili predvidoma ob 19 uri.

    Avtor ekskurzije: Igor Zadravec
  • Grad Bogenšperk

    Najprej se bomo ustavili na gradu Bogenšperk, ki leži ob glavni prometni povezavi med Trebnjim in Litijo, skrit med gozdovi Posavskega hribovja. Tukaj se bomo seznanili z zgodovino gradu in si ogledali nekaj zbirk, ki jih predstavljajo v muzejskem delu gradu:
    - Valvasorjevo sobo in bakrotiskarno
    - geološko in geodetsko zbirko ter
    - lovsko sobo

    Po ogledu se bomo odpeljali v nekaj km oddaljeno vas Javorje, kjer se bomo peš odpravili do izvira reke Temenice.
  • Izvir Temenice

    Javorje je razložena hribovska vasica z gručastim jedrom leži v Posavskem hribovju, na 560 m nadmorske višine, v prisojni legi pod hribom Stražo (630 m), nad povirjem reke Temenice.

    Od Litije je oddaljeno 13 km. Strnjena vasica leži v lepi prisojni legi pod Javorniškim hribom. Na Straži so ob turških vpadih zažigali grmade. V bližini naselja so odkrili prazgodovinsko gradišče in grobove, za mnoge Litijčane pa je že vrsto let priljubljena izletniška točka.

    Pri izviru Temenice bodo učenci opazovali pokrajino (rastlinske vrste, geološko podlago in naklon površja). Ugotavljali bodo pomen pokrajine za prazgodovinskega človeka, ki se je tukaj naselil v preteklosti.
    Ob izviru bodo izmerili temperaturo vode, nekaj metrov pod izvirom pa hitrost reke in širino struge.
  • Zgornji tok reke Temenice

    Pri naselju Temenica se ozka dolina počasi razširi v Dolenjsko podolje. Tukaj so pogoji za nekatere gospodarske dejavnosti bolj ugodni kot v bližini povirja. Reka postane v tem delu tudi bolj počasna, zato je nevarnost poplav toliko večja.

    Učenci bodo ob postanku pri naselju Temenica ugotavljali s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo domačini. Glede na lego prometnic in naselij bodo sklepali, kako reka vpliva na življenje ljudi ob reki.
  • Trebnje

    Trebnje je naselje, ki leži ob glavni cestni povezavi Ljubljana - Zagreb. Starejši del leži na levem bregu reke Temenice, novejši del pa se širi severno od železniške proge in stare ceste proti Novemu mestu.

    V antiki je bila tu naselbina Praetorium Latobicorum. Kot trg se Trebnje prvič omenja leta 1351.

    Gospodarski razvoj naselja se je začel v 19. stoletju zaradi ugodne prometne lege. Na gospodarski napredek sta sicer vplivali dobra prometna lega na križišču cest in 1894 zgrajena Dolenjska železnica (Ljubljana - Novo mesto) in leta 1908 predan v uporabo odsek železniške proge od Trebnjega prek Tržišča do premogovnika Krmelj. Kljub dobri promtni legi pa se kraj ni razvijal in je ostal vse do konca 2. svetovne vojne manjše gospodarsko središče poljedelske okolice. Po letu 1968, ko je Trebnje postalo središče občine in je bila zgrajena nova cesta Ljubljana - Zagreb je Trebnje z industrializacijo dobilo številna nova delavna mesta v kovinski, lesnopredelovalni in tekstilni industriji ter industriji gradbenega materiala. Ob lokalni cesti proti Mirni je bila zgrajena tudi ena večjih obrtnih con na Dolenjskem.

    V letošnjem letu je bil mimo Trebnjega zgrajen še zadnji odsek avtoceste v Sloveniji, s čimer se je razbremenila stara hitra cesta Bratstva in enotnosti ter povečala prometna varnost na nekdanji "cesti smrti".

    Ob vožnji skozi Trebnje učenci opazujejo dejavnosti v naselju in ugotavljajo lego naselja glede na naravne dejavnike.

  • Ponikve

    Reka Temenica teče do vasice Ponikve po neprepustnih kamninah, počasi in v mnogih zavojih, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več ponorih v podzemlje.
    Ob opazovanju ponorov učenci opišejo in skicirajo ta kraški pojav, fotografirajo tok reke in ponore ter okolico, po kateri teče reka.
  • Zijalo

    Zijalo je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline v bližini vasi Jelše na Dolenjskem, pod katero ponikalnica Temenica po krajšem podzemskem toku drugič privre na dan. Pod pečino je bruhalnik, v katerem so do sedaj raziskali 65 m podzemnih rovov in iz katerega ob visokem vodostaju na dan bruha voda, stalni izviri pa se nahajajo nekoliko nižje ob strugi. V steni nad bruhalnikom sta dve manjši jami, Ajdovska jama in Fantovska luknja, ki sta z nekaj truda dostopni za obiskovalce. Temenica se kakšnih 50 metrov nižje zbere v manjše jezerce in se nato pretaka preko manjšega jezu. Kadar je vodostaj izjemno visok, vre voda na dan tudi iz vseh lukenj naokrog, ki so sicer neopazne.V bližini, kakšnih 100 metrov nižje, stoji poslopje nekdanje žage, ki je danes v zasebni lasti, dostop do žage pa je obiskovalcem onemogočen.

    Zijalo je zavarovano kot naravni spomenik.

    Učenci se seznanijo s pomenom zavarovanih območij, zlasti naravnih spomenikov. Izmerijo temperaturo vode, širino reke nekaj metrov pod izvirom in hitrost vode v strugi.

  • Ponori pri Vrhovem

    Po nekaj km toka reke po Mirnopeški dolini reka drugič ponikne v ponorih pod Goriško vasjo in pod Vrhovim. Mimo Mirne Peči do ponorov ustvarja reka okljuke, v tem delu tudi pogosto poplavlja v času deževja ali spomladanskem taljenju snega.

    Učenci opazujejo pokrajino in okoliške dejavnosti v Mirnopeški dolini ter na bližnjih pobočjih gričevja.
    Ugotavljajo vplive človekove dejavnosti na rečni ekosistem ter obrečno favno in floro.
    Sklepajo o možnosti poplav v tem delu toka reke Temenice.
  • Prečna in dolina Krke

    Luknja je izvirna dolina reke Temenice, ki je verjetno nastala z zrušenjem stropa kraške jame. Podobo značilne zatrepne doline bogatijo različni kraški pojavi: Lukenjska jama, Jama za gradom, manjše naravno okno, udornica za gradom, izvir estavela ter brezno Velika Stražica v zaledju izvira. Pobočje med hladno udornico in termofilnimi stenami pokriva pestro rastlinstvo, kraške jame in podzemsko reko pa naseljuje več redkih in ogroženih živalskih vrst. Naravne danosti dopolnjuje kulturna dediščina: arheološko najdišče v Lukenjski jami, razvaline gradu Luknja pod ostenjem udornice, stara hidroelektrarna ter grajski marof in žaga venecijanka ob vstopu v dolino.
    Izvirna dolina je zavarovana kot naravni spomenik, ruševine gradu Luknja in žaga venecijanka pa kot kulturna spomenika (Ur. list RS, {t. 92/38).
    LUKENJSKA JAMA:
    Občasna izvirna vodoravna jama se je izoblikovala med plastmi svetlosivih jurskih apnencev. Za vhodom je prostorna dvorana, ki se po krajšem erozijskem rovu zaključuje s kapniško dvorano in sifonskim jezerom, iz katerega po večjem dežju bruha podzemska voda in zalije jamo. Sifon je dolg skoraj 50 m in pripelje v čudovito zasigan rov, ki se po 100 metrih zaključuje v sifonskem jezeru. Pred jamo je stalen izvir, njegovo vodno zaledje pa zaenkrat še ni znano. Severno od vhoda v jamo je pod spodmolom še en jamski vhod, znan kot arheološko najdišče. Njegov desni rov je povezan z vhodno dvorano, levi pa se zaključuje v zasiganem rovu. Jama je življenjski prostor podzemskih ž`ivali in zatočišče netopirjev. Obisk jame je možen le ob spremstvu jamarjev.
    ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE:
    Pod spodmolom severnega jamskega vhoda so bili v sedimentnih usedlinah odkriti ostanki poselitve iz starejše kamene dobe. Izkopan je bil pester inventar kamenih orodij iz kremena: praskala, kline, svedri (epigravittienska kultura), ki sodijo v čas med dvema poledenitvama. Njihova starost je bila z radiometrično analizo C14 ocenjena na 12.580 + 520 let. Najdeni so bili tudi kostni ostanki alpskega svizca, severnega jelena, losa, bobra, orjaškega jelena, divjega goveda in planinskega orla. V zgornjih plasteh so bili odkriti ostanki mlajših kultur vse od eneolitika, bronaste in železne dobe do rimskega časa. Paleolitsko postajo je v letih 1975 - 82 raziskoval dr. Franc Osole. (vir: http://www.slovenia.info)

    Učenci poslušajo zgodovino gradu Luknja in njegovo usodo.
    Primerjajo vse tri izvire reke Temenice med seboj (način izvira reke, širina, temperatura vode, struga reke pod izvirom).

    V bližini športnega letališča Prečna se odpravimo do izliva Temenice v Krko, se pogovorimo o današnji ekskurziji, nato sledijo športne igre in malica.
    Povratek v Mirno Peč do 19. ure.