Oris poglavij

  • Splošno

    Ekskurzija bo potekala po Dinarskokraških pokrajinah Slovenije. Odhod je izpred dvorane Tabor v Ljubljani ob 7.30. Nato se peljemo do Cerknice, natančneje do Muzeja Cerkniškega jezera (Jezerski hram). Sledi odmor in malica. Nato nas gospod Kebe ob maketi Cerkniškega jezera in multiviziji seznani o značilnostih tega presihajočega jezera. Po ogledu sledi kratek odmor, nato pa se z učenci sprehodimo ob Cerkniškem jezeru. Predvidoma ob 11.30 prispemo v Rakov Škocjan, kjer si ogledamo Mali in Veliki naravni most. Nato se odpeljemo do jame Vilenica. Na travniku pred vhodom v jamo učencem namenimo krajši odmor z malico. Ob 13.30 je predviden ogled jame Vilenica. Ogled bo trajal približno 1 uro. Nato se odpeljemo do Lipice, kjer si ogledamo kobilarno in Muzej Lipikum. Sledi krajši odmor, nato pa se peljemo še do zadnje točke ekskurzije, in sicer do Vojaškega muzeja Tabor v vasi Lokev. Po končanem ogledu pa sledi povratek v Ljubljano. Prihod pred dvorano Tabor v Ljubljani je predvidoma ob 19.00.

    Avtor ekskurzije: Danijela Jerina
  • Muzej Cerkniškega jezera, Muzejski hram

    Prvi postanek naše ekskurzije je ogled zbirke v Muzeju Cerkniškega jezera (Jezerski hram), kjer se bomo seznanili z značilnostmi presihajočega jezera.

    V muzeju je Cerkniško jezero prikazano z unikatnim modelom - živo maketo, kjer v pomanjšanem merilu vidimo prostorski položaj jezera, njegovo širšo kraško okolico med coprniško Slivnico in gozdnatimi Javorniki. Ob strokovni razlagi natančno spoznamo delovanje vodnega sistema oziroma nastajanje in presihanje kraškega fenomena Cerkniškega jezera.
    Da bi bilo doživetje jezera polnejše in pristnejše je na ogled tudi multimedijska predstavitev v štirih letnih časih z naslovom Jzeru je jzera nej, kjer v sliki, ob spremljavi glasbe in komentarja spoznamo podobe jezera ter življenje ob jezeru skozi objektiv domačina, ki jezero spremlja od malih nog.
    Vir: http://jezerski-hram.si/

    Učenci poslušajo razlago gospoda Kebeta. Bistvene podatke si zapisujejo v beležko. Naredijo nekaj fotografskih posnetkov. Med razlago rešujejo naloge na učnem listu, ki se nanašajo na Cerkniško jezero. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.
  • Cerkniško jezero

    Po končanem ogledu v muzeju se z učenci sprehodimo ob Cerkniškem jezeru in še na terenu spoznavamo njegove značilnosti.

    Cerkniško jezero leži v jugozahodni Sloveniji, v južnem delu Cerkniškega polja. Je presihajoče jezero s površino 26 km². Ko je kraško polje poplavljeno, je površina jezera celo do 38 km². V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 5 km ter je največje jezero v Sloveniji. Največja globina jezera je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam, Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponikne v požiralnikih na Cerkniškem polju v večih smereh. Cerkniško jezero se napolni po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih tudi pozimi. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.
    Vir: http://www.burger.si/Cerknica/CerkniskoJezero/CerkniskoJezero.htm

    Učenci na terenu opazujejo značilnosti Cerkniškega jezera. Fotografirajo območje. Poslušajo razlago učiteljice in si bistvene podatke zapišejo v beležko. Na terenu rešujejo učni list. Izbrani učenec na terenu predstavi življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja. S pomočjo karte in kompasa se učenci orientirajo, določijo strani neba in naravne enote, ki obdajajo Cerkniško polje. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.
  • Rakov Škocjan

    Z učenci se sprehodimo do Malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu. Spoznamo značilnosti in nastanek tega naravnega spomenika. Nato se ustavimo še ob Velikem naravnem mostu.

    V severozahodnem delu Notranjskega regijskega parka, v zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera in ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in do 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem koščku zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, ki so med drugimi pritegnili tudi znamenitega učenjaka Janeza Vajkarda Valvasorja. Rakov Škocjan je kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem, po kateri teče reka Rak. Ime je dobila po cerkvi sv. Kancijana, ob Velikem naravnem mostu domnevno zgrajeni na prehodu iz 15. v 16. stoletje, zdaj pa so od nje vidne le še razvaline. Rakov Škocjan je že od leta 1949 zavarovan z republiško odločbo kot naravna znamenitost, zdaj pa je krajinski park. V udornicah Zelških jam je Mali naravni most, približno 2,5 km navzdol ob Raku pa še Veliki naravni most. Rak izvira iz Zelških jam. V parku je več naravnih znamenitosti, med katere spadajo Zelške jame z od 8 do 50 m globokimi udori, Mali naravni most z zgornjim robom 42 m nad potokom, ki je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, Veliki naravni most s 23 m debelim in 37 m visokim obokom, udorna vrtača Kotel z jezerom in 2845 m dolga Tkalca jama.
    Vir: http://www.dedi.si/dediscina/221-rakov-skocjan

    Učenci na terenu opazujejo značilnosti Velikega in Malega naravnega mostu. Fotografirajo območje. Poslušajo razlago učiteljice in si bistvene podatke zapišejo v beležko. Na terenu rešujejo učni list. Izbrani učenec na terenu predstavi glavne značilnosti kraške doline Rakov Škocjan. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.
  • Jama Vilenica

    Jama Vilenica je najstarejša turistična jama v Evropi. Svoje ime je dobila po meglicah, ki so se dvigale nad samim vhodom in poplesavale kot bajeslovna bitja - vile.
    Jama pa ne slovi le po kraških pojavih, temveč tudi po vsakoletnih prireditvah. Od leta 1980 so začeli v jami prirejati večere slovenskih književnikov, od leta 1986 naprej pa tam poteka mednarodni literarni festival Vilenica - srečanje pesnikov in pisateljev iz vse Evrope.
    Na tej prireditvi podeljujejo veliko nagrado Vilenice in priznanje Kristal Vilenica.
    Vir: http://www.lipica.org/si/turisticne-informacije/kras-in-okolica/jama-vilenica

    Učenci na terenu opazujejo značilnosti kraške jame Vilenica. Naredijo nekaj fotografij. Poslušajo razlago vodiča. Po končanem ogledu si bistvene podatke zapišejo v beležko. Na terenu rešujejo učni list. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.
  • Kobilarna Lipica

    Lipica je naselje v Občini Sežana in pomembno konjeniško središče na kraški planoti ob cesti Sežana - mejni prehod Lipica.
    Osrednja znamenitost Lipice je kobilarna, kjer poteka vzreja svetovno znanih konjev, lipicancev. Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel leta 1580. Konjeniško-turistični center Lipica ima tu velike travnate pašne površine, kobilarno, pokrito jahalnico in igrišče za golf.
    Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Lipica

    Učenci si ogledajo Kobilarno Lipica in Muzej Lipikum. Naredijo nekaj fotografij. Poslušajo razlago vodičke in si bistvene podatke zapišejo v beležko. V kobilarni dobijo posebne učne liste, ki jih skupaj rešujejo. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.
  • Vojaški muzej Tabor - Lokev

    V muzeju spoznamo glavne značilnosti 1. in 2. svetovne vojne.
    Današnji vojaški muzej je urejen v stolpu Tabor, ki so ga leta 1485 zgradili Benečani. Deluje od leta 1994 in gosti bogato zbirko uniform, orožja, drugega materiala iz različnih obdobij in zbirko s področja lokalne zgodovine.
    V prvem nadstropju je predstavljen slikovni material prve svetovne vojne, uniforma generala Svetozarja Borojeviča in predstavitev soške fronte. V drugem nadstropju se srečamo s fašistično in nacistično propagando, v tretjem nadstropju pa je slikovno prikazana zgodovina Lokve od leta 1765 do leta 1975.
    Tu so tudi arheološke najdbe in uniforme vojakov, ki so se v tem obdobju nahajali v Lokvi. V osredju tega nadstropja je razstavljena etnološka zbirka.
    Odkar je muzej leta 1994 odprl svoja vrata, je bil odlikovan z 43 plaketami in priznanji.
    Vir: http://www.lipica.org/si/turisticne-informacije/kras-in-okolica/vojaski-muzej-tabor

    Učenci si skrbo ogledajo muzejsko zbirko. Naredijo nekaj fotografij. Poslušajo razlago vodiča in si bistvene podatke zapišejo v beležko. Na terenu rešujejo učni list. Na priloženem zemljevidu Slovenije učenci vrišejo pot ekskurzije.