Ekskurzija v Štanjel
Topic outline
-
Pot nas bo vodila po AC v smeri Kopra, mimo Štorij, Avberja do Štanjela. V Štanjelu si bomo v Muzeju grad Štanjel vodeno ogledali stalno razstavo Narava in človek na krasu (vstopnina 2,5€+2€ vodstvo), si ogledali in skicirali kraško hišo, na poti proti Turnu opravili kemični poskus na dolomitu in apnencu, na razgledišču Turn opravili orientacijo, skicirali panoramo, nadaljevali pot do Ferrarijevega vrta in prepoznavali arhitekturne vnose tujih elementov v sam ambient. Pri cerkvi sv. Danijela bi opravili kratek povzetek našega obiska Štanjela in refleksijo.
ČASOVNICA:Zbor pred šolo ob 7.20, odhod avtobusa 7.30 – malico vzamejo učenci s seboj
9.00 Prihod v Štanjel
9.10 čas za navodila in kratko malico
9.30 – 10.30 voden ogled muzeja (razstava "Narava in človek na Krasu")
10.30 ogled kraške hiše skiciranje in opazovanje arhitekture
11.00 kemični poskus blizu Turna
11.15 razgledišče in gradišče Turn - orientacija in skiciranje panorame
12.00 Ferrarijev vrt
12.30 - malica
13.00 - cerkev sv. Danijela - refleksija in sklep
13.20 - odhod proti domu. Vračamo se mimo Tomaja, Dutovelj in Sežane.
15.00 - predviden prihod v Ljubljano (odvisno od prometa na cesti)
Stranišča so v gradu in na poti v Ferrarijev vrt. Učenci izkoristijo možnost ob samem prihodu, pred ogledom razstave, po njej in po ogledu Ferrarijevega vrta.
UČNI CILJI- učenec spozna naravno in družbenogeografske značilnosti Obsredozemskih pokrajin (poudarek na kraških pojavih in Krasu)
- učenec izkustveno doživlja Kras, njegovo lepoto, pestrost, kulturo in naravo
- učenec sklepa o ukrepih za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na Krasu
- učenec razvija sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja, se orientira v prostoru, zbira in analizira informacije s terenskimi metodami in tehnikami dela (skiciranje, risanje).
- učenec poveže različne vidike izobraževanja (spoznavni, čustveni, estetki).
Pripomočki: kompas, 10 % klorovodikova kislina, dolomit (za vse poskrbi učitelj).
Ekskurzija je geografska z elementi zgodovine - zgodovinski razvoj samega kraja, likovne vzgoje - panorama, risba kraške hiše, arhitektura, kemije - kemični poskusi na apnencu in dolomitu, biologije - prepoznavanje drevesnih vrst, ki uspevajo v Štanjelu.
AVTOR EKSKURZIJE: Katarina Volčini Ratajc, 2023 -
Zbor pred šolo ob 7.20 - učenci gredo v kuhinjo po malico.
Učenci dobijo kratka navodila in zemljevid naše poti.
Odhod avtobusa ob 7.30.
-
V Štanjelu se zberemo, kjer nas avtobus odloži, in odidemo proti grajskemu dvorišču, kjer imamo čas za malico in stranišče.
Učenci dobijo navodila za delo in učne liste za vsako dejavnost po Štanjelu.
Štanjel je eno najstarejših naselij na Krasu. Ime je dobil po zavetniku cerkve, svetem Danijelu. Štanjel je znan po znamenitem limonastem zvoniku cerkve sv. Danijela, ozkih srednjeveških ulicah, gradu in Ferrarijevem vrtu.
Grič je bil zaradi svoje strateške lege poseljen že v mlajši železni dobi, utrjen pa je bil tudi v času antike. Kraj je bil prvič pisno omenjen leta 1402. Za obrambo pred turškimi vpadi so naselje v 15. stoletju obdali z obzidjem. Vrhunec razvoja je Štanjel doživel v 16. in 17. stoletju, ko ga je dobila v svojo posest rodbina Kobencl. Iz tega časa izvira zasnova naselja z ozkimi ulicami in večina arhitekturnih značilnosti stavb. Usodo Štanjela je krojila vse do leta 1810, ko je brez naslednikov umrl zadnji moški predstavnik rodbine Janez Filip grof Kobencl.
V času med svetovnima vojnama je Štanjelu vtisnil svoj pečat tedanji župan Maks Fabiani. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan. Revitalizacija jedra in obnova gradu se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja in se nadaljuje še danes. Sam kraj je bil vse do leta 2015 brez vodovoda, kar je povzročalo odseljevanje domačinov. Danes se v staro jedro zopet vrača življenje, vedno več hiš pa je namenjeno turističnim nastanitvam.
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0tanjel
https://www.vandraj.si/stanjel-kras-ideja-za-izlet/#Imenitni%20Razgledi%20in%20Ferrarijev%20VRT -
Najstarejši ostanki gradu segajo v srednji vek, dozidali so renesančne obrambne stolpe. Novo podobo so mu dali grofje Cobenzli ob koncu 17. stoletja. Grad je bil kasneje požgan, ohranjeni so bili le obodni zidovi, po drugi svetovni vojni so ga prenovili po načrtih arhitektke Nataše Suhadolc Šumi. V prenovljeni polovici gradu so uredili zbirko del kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Kasneje so jo dopolnili z zbirko lokalne zgodovine. V grajski dvorani imajo koncerte in poroke. V pritličju gradu je gostinski lokal.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Štanjel
Spomladi l. 2022 pa so v Muzeju Grad Štanjel odprli stalno razstavo Narava in človek na Krasu.
Po razstavi imamo voden ogled. Na koncu samostojno rešujejo učni list.
Učenci lahko preiskusijo litofone, vetrovnik z različno hitrostjo vetra, vonjajo kraški zrak in aromatične rastline... -
Domnevno je hiša najstarejša. V njej se nahaja Etnološka zbirka. Sezidana naj bi bila v 14. ali 15. stoletju. Je preprosta, zgrajena iz kamna.
Deževnica je s škrlate strehe po kamnitih žlebovih speljana v javni vodnjak ob njej, kar priča o pomenu vode za Kras. Hiša odraža arhitekturne posebnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike.
V pritličju se nahaja gospodarski del z različnim kmečkim orodjem, v prvem nadstropju pa bivalni del s kuhinjo in spalnico v enem prostoru.
-
Pri Turnu izvedemo kemični poskus z apnencem in dolomitom ter klorovodikovo kislino (10%). Opazujemo reakcijo in poskušamo na podlagi opazovanja ugotoviti, za katero kamnino gre. Potem obe kamnini vržemo ob kamnit zid in opazujemo, kaj se zgodi z njima.
Dokažemo, da je apnenec kemično manj odporen na kisline kot dolomit, mehansko pa bolj odporen od dolomita.
Pripomočki: dolomit, apnenec in ogljikova kislina.
-
Učenci se razdelijo v skupine po 3 in izvedejo nalogo. Pri orientaciji si pomagajo s kompasi.
-
Vrt je edini večji parkovni kompleks iz prve polovice 20. stol. na Krasu in eden redkih v Sloveniji. Uvrščen je med spomenike državnega pomena.
Imenuje se po tržaškemu zdravniku in Fabianijevem prijatelju Enricu Ferrariju. Načrte zanj je naredil Maks Fabiani.
V terasasto zasnovo je s sistemom podzemnih kanalov in zbiralnikov vključil oskrbo parka z vodo za zalivanje in okras z vodometom in vodnim zrcalom. Dodal je grotto, otoček sredi bazena, razgledišče s senčnico. Skrbno so bili zasajeni drevoredi, sadna drevesa in urejene obhodne poti.
Vir: https://www.travel-slovenia.si/slo/location/ferrarijev-vrt/ -
Po malici se zberemo pri cerkvi: naredimo kratek povzetek ekskurzije. Učenci jo tudi ocenijo.
S tem zaključimo delo in se odpravimo proti avtobusni postaji. Vračamo se po poti mimo Dutovelj, Komna in Sežane proti Ljubljani.