Primorska
Kursthemen
-
Ekskurzija na Primorsko je načrtovana za 6. razred osnovne šole.
Predviden odhod izpred športne dvorane Skala pri Osnovni šoli Pivka je ob 7.45. Naš prvi postanek je v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Po ogledu in malici nadaljujemo pot do Sv Petra, kjer si ogledamo kmečko hišo – Tonino hišo. Naš naslednji postanek je v Piranu. Tu je čas za opoldansko malico, ogled Akvarija, Muzeja školjk in starega mestnega jedra. Predviden povratek je ob 18.30.
Dejavnosti učencev:
Učenci spremljajo in sodelujejo pri predstavitvah na določenih postankih, rešujejo delovne liste, na karti označijo pot in točke ogleda. Posamezne kraje in objekte lahko fotografirajo. Zbrane delovne liste, vtise in fotografije oblikujejo v celoto in jo oddajo izbranemu učitelju v šoli.
Avtorica ekskurzije: Mariza Golle
-
Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.
Škocjanski zatok je bil nekoč morski zaliv, ki sta ga počasi zasipavali rečici Badaševica in Rižana in se je zamočviril. Tu se mešata slana in sladka vode- somornica. Na tem območju so se križali interesi zagovornikov okolja in zagovornikov zasipavanja in urbanizacije. Sestavljata ga polslana laguna, obdana s slanoljubnimi rastlinami, plitvinami in polji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš ter sladkovodno močvirje z močvirskimi travniki in odprto vodno površino, obdano s trstičjem in toploljubim grmovjem Bertoški bonifiki. To je največje polslano somornično mokrišče v Sloveniji. Rezervat je izjemnega pomena zaradi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Vir: Wikipedija
-
Tonina hiša je značilna kmečka podeželska hiša severozahodnega dela Istre iz 19. stoletja ali prej. V prvem nadstropju kamnite stavbe so bili bivalni prostori, pritličje pa je bilo namenjeno gospodarskim dejavnostim, služili so poljedelskim, sadjarskim, vinogradniškim in oljarskim dejavnostim, v 19. stoletju pa je bila v njih oljarna. Hiša je bila last premožnejše družine Gorela. Ime je dobila po Antoniji Gorela (1873–1967), ki je bila zadnja lastnica hiše in je v njej živela do leta 1961.
Tip oljarne, kakršno vidimo v pritličju, je bil v preteklih stoletjih in prvi polovici 20. stoletja zelo razširjen po vsej Istri. Pri tehnološkem postopku pridobivanja olja v takih oljarnah so uporabljali: mlin za mletje oljk, stiskalnico za stiskanje zmlete oljčne mase, vreteno za zategovanje vijaka stiskalnice (kot pomožno delovno orodje) in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo.
Vir: https://pomorskimuzej.si/sl/etnoloska-zbirka-tonina-hisa-v-sv-petru -
Akvarij Piran deluje že več kot 50 let na Kidričevem nabrežju 4, v prostorih nekdanje carinarnice in pritličju današnje Vile Piranesi, ter s svojo prenovljeno podobo vabi k odkrivanju morskih čudes severnega Jadrana. Tu domuje okoli 140 različnih vrst organizmov, med katerimi so seveda številčno najbolj zastopane ribe.
Akvarij Piran tako nudi možnost črpanja znanja o morskih organizmih in morskem okolju, kot tudi pašo za oči in sprostitev v prijetnem okolju.
V Akvariju Piran se lahko potopite v podvodni svet severnega Jadranskega morja in izveste vse skrivnosti njegovih morskih prebivalcev.
-
Muzej Čarobni svet školjk v Piranu je izjemen in edinstven muzej s trenutno okoli 3.000 primerki školjk in polžev vseh morij in kontinentov sveta. Posebno mesto in pomen imajo primerki našega, slovenskega morja. Vendar v muzeju niso zastopani le »morski« predstavniki, ampak tudi primerki iz rek, jezer, jam idr. Družbo jim delajo tudi fosili in bitja, s katerimi si školjke in polži delijo morsko dno, kot so raki, zvezde, ježi idr. Muzej je zasnovan informativno in naravovarstveno. Popelje vas skozi razstavo Čarobni svet školjk, ki vas popelje do globin morja in vas spozna z bitji, polnimi raznovrstnih oblik in vzorcev. Ogledali si boste lupino največjega polža na svetu, hišice polžev, ki so jih zaradi redkosti smeli nositi samo poglavarji oddaljenih otočij, svetleče lupine, s katerimi so v preteklosti lahko kupili sužnja, bisere in še marsikaj.
Vir: http://www.svet-skoljk.si/omuzeju/
-
Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju.
Trg je bil nekoč mandrač ali notranje pristanišče za jadrnice in ribiške čolne. Nekoč se je nahajal zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev svetega Petra. Že v srednjem veku je bil obdan z najpomembnejšimi mestnimi palačami in hišami premožnih meščanov.
Današnjo podobo je trg dobil v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1894 so mandrač, tj. pristanišče za manjša plovila in čolne, zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov ter pomanjkanja prostora zasuli in tako je nastala prostorna tržna ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše ustanove in meščanske stavbe, od katerih se je v prvotnih oblikah ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka.
Ob zgraditvi tramvaja, ki je mesto v letih 1909 - 1953 povezoval s Portorožem in Lucijo, so po trgu eliptično speljali tirnice. Eliptična oblika nekdanjega mandrača se kaže tudi v zasnovi današnje ploščadi iz belega istrskega kamna, ki jo je ob 300-letnici Tartinijevega rojstva projektiral arhitekt Boris Podrecca. Vir: Wikipedija
-
Rt Madona ali piranska Punta je skrajni zahodni konec polotoka, na katerem leži Piran in v Tržaškem zalivu razmejuje Koprski in Piranski zaliv. Nedaleč od rta Madona leži s 37,25 m najgloblja točka Tržaškega zaliva, popularno imenovana »podvodni Triglav«. Podvodni svet ob rtu Madona v velikosti 13 ha je zavarovan kot naravni spomenik. Vir: Wikipedija
-
Gre za eno najstarejših piranskih cerkva, saj so že v 13. st. tukaj zasedali piranski mestni možje. Po nekaterih virih naj bi cerkev nastala iz sinagoge. Izza glavnega oltarja se po kamnitem stopnišču pride na visoko podstrešje, kjer so imeli svoje prostore člani bratovščine za srečno zadnjo uro. Židovski trg je nastal po beneškem vzoru tamkajšnjega Ghetta. Eden od treh atrijev je imel nekoč vkopan velik podzemni vodnjak, v katerega se je z okoliških streh stekala deževnica. Nanj danes spominjajo večja osmerokotna plošča iz belega kamna in štiri manjše plošče z luknjicami, skozi katere se je v vodnjak zbirala voda. Vse so delo znanega piranskega kiparja Janeza Lenassija.
Vir: https://www.portoroz.si/si/odkrij/piran/znamenitosti/4475-object-cerkev-sv-stefana-in-zidovski-trg