Topic outline

  •  Ekskurzija je namenjena spoznavanju naravno in družbenogeografskih značilnosti Obsredozemskih pokrajin ter spoznavanju značilnosti kraškega površja.

    Odhod izpred šole na Koroški Beli je predviden ob 7.00 uri, povratek pa med 17.00 in 18.00 uro.

    Učenci bodo spoznavali tako kraške, kot tudi flišne pokrajine jugozahodne Slovenije. Najprej se bodo skozi brezno spustili v jamo Dimnice, ki je še posebej zanimiva, ker ni osvetljena, zato učenci potrebujejo baterijske svetilke. Spoznali bodo tudi nekatere površinske kraške pojave in se seznanili s kontaktnim krasom. V Strunjanu se bodo seznanili s solinarstvom in spoznali nekdanje življenje solinarjev. Povzpeli se bodo na strunjanski klif, od koder je lep razgled na najlepši del slovenske obale, Mesečev zaliv. Med potjo bodo spoznali nekatere tipične sredozemske rastline, kot so oljka, lovor, hrast črnika, rožmarin in sivka.

    Delo na terenu je prganizirano v heterogenih skupinah. Učenci na ekskurziji ves čas aktivno sodelujejo, rešujejo delovne liste, kartirajo in fotografirajo pokrajino.

    Predvidena časovnica:

      7.00  Odhod izpred šole
      9.00  Kozina (WC, malica)
      9.30 – 12.00 jama Dimnice in okolica
    12.30 – 15.30  Strunjanske soline in strunjanski klif (vključena malica)
    15.45 Odhod proti domu 
    18.00 predviden povratek pred šolo

    Avtorica ekskurzije: Andreja Prezelj

  • Kozina

    Po potrebi kratek postanek na bencinskem servisu OMV (malica, WC). Nato vožnja naprej v smeri proti Markovščini in do same jame Dimnice.

  • Jama Dimnice

    Jama Dimnice se nahaja v bližini vasi Markovščina in Slivje.  Jama ni osvetljena, vhod v jamo pa je urejen skozi brezno. Pozimi na eni strani v jamo vstopa hladen zrak, ki na drugi strani iztiska iz jame toplejšega. Tako nastaja značilna meglica, ki spominja na steber dima, po kateri je jama tudi dobila ime. 

    Za obisk jame se je potrebno predhodno dogovoriti z Jamarskim društvom Dimnice oz. z g. Francem Malečkarjem. 

    Učenci so razdeljeni v dve  večji skupini (po razredih), v okviru teh pa še v manjše heterogene skupine, v okviru katerih rešujejo delovne liste in izvajajo vse ostale aktivnosti na terenu.

    Za postanek ob jami sta predvideni dve uri. Najprej se pod vodstvom g. Malečkarja v jamo poda ena skupina (spoznavanje podzemnih kraških pojavov ter opazovanje vegetacije ob spuščanju skozi brezno do vhoda v jamo). Druga skupina medtem raziskuje kraško površje v okolici jame (brezno, površinski kraški pojavi, opazovanje in spoznavanje rastlinskih vrst v okolici). Nato se skupni zamenjata.

  • Grad Socerb

    Grad Socerb (imenuje se tudi grad Strmec) se nahaja v bližini naselja Socerb, na kraškem robu. V preteklosti je imel pomembno strateško lego, zaradi vojn je bil tudi večkrat poškodovan. Današnja podoba gradu je precej skromna, saj je bil le deloma obnovljen. Nedaleč stran je vhod v Sveto jamo, ki je spremenjena v svetišče. V njej se je do druge svetovne vojne vsako leto 24. maja izvajala sveta maša, povezana z legendo o puščavniku, svetem Socerbu, ki je prestopil v krščansko vero in posledično so ga leta 284 usmrtili.

    Iz parkirišča pri gradu je lep razgled na Tržaški zaliv in slovensko obalo. Na tem mestu se učenci razgledajo in se seznanijo z družbenogeografskimi značilnostmi Trsta, nato pa sledi kratek sprehod skozi gozd (opazovanje rastlinstva) do vhoda v Sveto jamo, kjer lahko opazujejo udornico.

    Spregovorimo tudi o planoti Kras in kraškem robu.

    Ekskurzijo lahko organiziramo tudi tako, da namesto jame Dimnice obiščemo Sveto jamo, poleg solin in strunjanskega klifa pa lahko obiščemo še Luko Koper in školjčišče v Ankaranu.

  • Strunjanske soline

    Strunjan se nahaja med Izolo in Piranom. Je klimatsko zdravilišče, nahaja pa se na območju, kjer živi tudi italijanska narodna manjšina.

    Učenci so tudi tukaj razdeljeni v dve skupini. Prva skupina obišče Strunjanske soline, ki se nahajajo v Strunjanskem zalivu in so del Krajinskega parka Strunjan. So najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemskem morju, kjer se sol po tradicionalnem postopku pridobiva že več kot 700 let. Zavarovane so kot naravni in kulturni spomenik. 

    Učenci spoznajo zgodovino solinarstva in se seznanijo z življenjem solinarjev, spoznajo postopke tradicionalnega načina pridobivanja soli, vrste soli ter različno orodje, ki se pri tem uporablja. Seznanijo se tudi z rastlinskimi in živalskimi vrstami (medpredmetno povezovanje z naravoslovjem oz. biologijo), saj gre za edinstveni življenjski prostor - slano mokrišče, ki je del Nature 2000. 

    Druga skupina se medtem povzpne na strunjanski klif.

    Po eni uri dejavnosti se skupini zamenjata.

  • Strunjanski klif

    Strunjanski klif je  dolg 4 km in visok 80 m. Dviga se nad Mesečevim zalivom, med Izolo in Strunjanskimi solinami. Učenci spoznajo sedimentno kamnino fliš, ki jo sestavljajo plasti peščenjaka in laporja. Gre za neodporno kamnino, ki jo morje, veter in dež neprestano spreminjajo in oblikujejo. Na poti proti vrhu spoznajo tipične sredozemske rastline, kot so oljka, brnistra, mirta, hrast črnika ipd.). Ogledajo in preberejo si tudi informativne table ob poti in vseskozi rešujejo delovne liste. Ob spustu proti obali si ogledajo klif še iz morske strani in spoznajo tudi nevarnosti, ki pod klifom prežijo na kopalce.

    Med vožnjo proti domu izvedemo kratek kviz o današnji ekskurziji in preverimo, kaj so se učenci naučili. Tudi vožnja tako hitreje mine.