Kras je svet z značilnimi in oblikami, ki nastajajo predvsem s kemičnim delovanjem na lahko topljive . Na površini se oblikujejo globeli, v tropskih delih kopasti vrhovi, pod zemljo nastajajo , podzemeljske vode pa težijo k združevanju v večje tokove.
Nastanek omogočajo sorazmerno hitro topna matična kamnina in zvezni podzemeljski rovi; ugodno vplivajo tudi obilne . V Sloveniji in na Dinarskem krasu sploh so se izrazite kraške oblike razvile na in delno . Za nastanek podzemeljskih rovov so v kamnini potrebni prelomi, razpoke in lezike, kamnina pa mora biti tudi dovolj trdna, da se sproti ne seseda. Pomembno je, da kamnina po topljenju ne pušča debelejših neraztopljenih ostankov, ki bi zamašili vodne poti in prekinili njihov nadaljnji razvoj.
, ki ga sestavlja predvsem mineral (CaCO3) , je v čisti vodi komaj topen. V ozračju in predvsem v tleh se padavinska voda navzame ogljikovega dioksida ( CO2 ) in ob reakciji s kalcitom nastaja lahko topni kalcijev bikarbonat, Ca (HCO3)2. Voda raztaplja kraško kamnino najhitreje ob prvem stiku, počasneje ob prenikanju v globino, kjer širi rove. Kemično ravnotežje v raztopini ni stabilno, zato se kalcit v pogosto izloča v obliki in . Proces, ko voda raztaplja apnenec, imenujemo .
Rovi nastajajo ob prenikanju padavinske vode skozi z vodo nezasičeno cono v globino; če so le-ti človeku dostopni, se imenujejo . Drugi tip rovov nastaja globlje, pretežno v trajno zaliti coni. Največji so prav na stiku obeh in odvajajo vodo s celotnega območja, pretok po njih pa je pod pritiskom. Kadar ostanejo vsaj delno suhi, se imenujejo oz . . Začetni rovi kažejo tesno povezanost z zgradbo, kasnejše oblikovanje pa lahko popolnoma spremeni prvotne oblike. Neaktivne kraške votline lahko postopoma zapolnijo usedline (siga, ilovica), tako da so človeku dostopni le deli votlin v živi skali. Pri pretoku skozi kamnino se voda komaj še preceja in ima majhno samoočiščevalno sposobnost.
Površinski kras se razvije tedaj, ko je zagotovljeno navpično odtekanje in ko padavinska voda takoj odteče. Na območju s srednjeevropskim podnebjem se razvijajo predvsem , drage, konte in kopasti vrhovi, v tropskem pa vrtače in stogi. Drugačne klimatske razmere so za nastajanje krasa manj ugodne ali pa preoblikujejo površje na svoj način.
Med kraške pojave se uvrščajo tudi različne oblike, ki niso povezane s podzemeljskim odtekanjem, se pa razvijejo na topnih kamninah (, škavnice). To velja še za nekatere globeli tektonskega izvora (, navidezne suhe doline). Na stiku kraškega ozemlja z nekraškim nastajajo slepe doline in največji jamski rovi. Nekateri uvrščajo med posebne kraške pojave tudi t. i. udarne morske jame.

Pri kraških pojavih govorimo najprej o , kar je posebna oblikovitost površja, značilna le za kraška območja. S kraškim reliefom so najtesneje povezani tudi kraški vodni pojavi, saj je posebnost krasa prav pojavljanje in izginjanje . Kraški relief in kraški vodni pojavi sestavljajo površinske kraške pojave. Posebej pa ločimo še podzemeljske kraške pojave. Te sestavljajo podzemeljske kraške oblike oz. podzemeljske jame in vse, kar je v njih, ter podzemeljske vode.

Kraškega površja in pojavov brez vode praktično ni, ker kras nastaja prav zaradi raztapljanja . In vendar je za kraško površje najbolj značilno, da skoraj ni površinsko tekočih voda oz. so redke, ker gre za poseben način vodnega pretakanja.
Padavine na izginjajo v razpokano in prepustno notranjost in se pretakajo navpično do neprepustne podlage ali pa do globine, kjer se pojavi kraška . Ta se združuje v močnejše tokove, ki nato tečejo z manjšim strmcem do roba kraškega območja. Na tem robu, ki je navadno na podnožju višjega kraškega sveta, so zato pogosti .
Med sorazmerno nižji, predvsem pa raven kraški svet uvrščamo tudi . To so pogosto območja, kamor se stekajo podzemeljske z vseh strani, a iz njih podzemeljsko tudi odtekajo. Zaradi pretakanja kraških rek iz višjega na nižje kraško polje so kraška polja med seboj pogosto povezana z vodoravnimi vodnimi jamami, ki pa niso vselej prehodne.

Kraška polja so bogata z naslednjimi kraškimi vodnimi pojavi :
- poleg izvirov so tu še kraški , kraji, kjer voda izginja oz. ponika v tla;
- ponori, kjer površinska reka izginja v vodoravno jamo ;
- ponikve ali v dnu polj, kamor odteka del vode s polja, in
-estavele, vrsta ponikev, iz katerih lahko voda izvira ali vanje izginja .

Za kraška polja je značilno tudi v visokem vodnem stanju in presihanje vode ob suši.

Vir: dr. Karel Natek