﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "TEHNIČNA SREDSTVA">

	<stopnja id="1" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="" poz="2">
		<naslov>Cilji in vsebina</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[<b>8. razred</b>
Poglavje opisuje pomen gonil v napravah in strojih, razliko med drsnimi in kotalnimi ležaji ter ročično gonilo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

	<stopnja id="2" podnaslov = "Prenos gibanja od motorja do orodja 8 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="event:video/06_1_19.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Pomen gonil v napravah in strojih</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Stroji in naprave so narejeni za različna opravila. Vsi pa imajo nekaj podobnih sestavin kot so motor, ki je pogosto električni, ki preko prenosov poganja delovni del ali orodje in ohišje, ki daje stroju ali napravi trdnost obenem pa preprečuje, da bi ob uporabi prišli v stik z gibljivimi deli in elektriko.
Vrtenje motorja je potrebno s prenosi prenesti od motorja do delovnega dela oziroma orodja. Pri tem je potrebno vrtljaje prestaviti tako, da ustrezajo funkciji stroja.
Pogosto je potrebno vrtenje pretvoriti v nihanje ali premočrtno gibanje. Vse to naredimo z raznimi gonili. Nekatera gonila, predvsem tista za prenos vrtenja, smo že spoznali. Zanimiva in tehnično uporabna pa so tudi gonila, ki <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_19.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">vrtenje pretvorijo v nihanje ali premočrtne pomike</a></font>.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Prenos gibanja od motorja do orodja 8 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|_.|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Drsni in kotalni ležaji</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Na gredeh so kolesa trdno pritrjena, sej preko njih prenaša vrtenja, na oseh pa se kolesa lahko vrtijo na gredi ali pa se gred vrti skupaj s kolesi, saj prenašajo le obremenitve zaradi teže.
Gred vodijo in podpirajo ležaji, ki so pritrjeni na ohišje stroja ali naprave. Tisti del gredi, ki tiči v ležaju se imenuje tečaj.
Tudi tiste gredi, ki se vrtijo hkrati s kolesi, so podprte v ležajih. Tiste gredi, ki so pritrjene na ohišje, ali so kar sestavni del ohišja, pa imajo vrtljiva kolesa nameščena v tečajih osi.
Ležaji omogočajo vrtenje in podpirajo gredi ali osi.
Že stari narodi so ugotovili, da lažje vlečejo bremena, če podnje postavijo okrogla bruna. Zaviranje gibanja pri kotaljenju brun med bremenom in podlago je manjše kot pri drsenju bremen neposredno po podlagi. Vendar morajo biti bruna enakomerna in podlaga trdna sicer kotaljenje odpove.
Te izkušnje so uporabili tehniki pri konstrukciji drsnih in kotalnih ležajev, ki podpirajo in vodijo gredi ali osi.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
		<stopnja id="4" podnaslov = "Prenos gibanja od motorja do orodja 8 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_6_4.jpg|Ročično gonilo pri parni lokomotivi|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Ročično gonilo</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Šivalni stroj, električna rezljača in podobni stroji ali naprave imajo premočrtne pomike orodja, poganjajo pa jih motorji, ki se vrtijo. Obratno ima parna lokomotiva ali motor za pogon avtomobilov premočrtne pomike batov, ki jih pretvorimo v krožno gibanje koles. Tako pretvorbo omogoča ročično gonilo.
Pri parni lokomotivi je ročično gonilo odprto in lepo vidno. Pri delovanju avtomobilskega motorja je velikosti motorja, tako da je vlogo križnika prevzel bat, ki drsi v valju motorja.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
</zadeva>