﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "TEHNIČNA SREDSTVA">

	<stopnja id="1" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="" poz="2">
		<naslov>Cilji in vsebina</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[<b>6. razred</b>
V poglavju boš spoznal vrste gibanj ter osnovne elemente naprav in strojev: vzvod, členek, os in gred.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

	<stopnja id="2" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="video/06_1_19.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Vrste gibanj</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Zanimivo je opazovati, kako se hkrati spreminjajo lege gibajočih delov v tehnični napravi. Če želimo napravo proučiti pa moramo opazovati le omejene sklope ali posamezne sestavne dele. Vse ostalo je pri opazovanju okolica. Ko proučimo posamezne sestavne dele, lahko razširimo opazovanje na širši sklop ali na celoto. Takrat miselno povežemo delovanje v celoto. Pravimo da smo analizirali delovanje naprave.
Opis gibanja palice, ki smo jo zalučali v zrak, je kar zahtevno opravilo. Najprej smo v zadregi, ker se palica pri letu vrti in ne vemo kateri del palice bi opisovali. Potem je težava z opisom tira, ki ga palica opravi pri letu. Tir je navidezna lega točk, ki jih opiše telo pri gibanju. In za povrhu še hitrost gibanja palice ni stalna.
Da se izognemo nekaterim težavam pri opisu gibanja se dogovorimo, da opazujemo in opišemo samo gibanje masnega centra palice ali drugega opazovanega telesa. Če je palica oziroma drugo opazovano v težnem polju zemlje je ta točka hkrati masni center in težišče.
Opis gibanja teles, ki spreminjajo obliko je še bolj zapleteno od teles, ki imajo stalno obliko.
Gibanje telesa opišemo glede na okolico. Pri tem merimo čas gibanja, opravljeno pot in obliko tira. Iz podatkov za čas in opravljeno pot ugotovimo ali je gibanje enakomerno, ali pa neenakomerno. Neenakomerno gibanje ima telo, ki se mu hitrost povečuje ali zmanjšuje.
V tehničnih napravah pogosto spremenimo <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_19.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">eno obliko gibanja v drugo</a></font>.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="3" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_1_2.jpg|Vzvod |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Vzvod</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[<font color="#69b6e5"><a href="event:pics/06_1_2.jpg|Vzvod |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Vzvod</a></font> je naprava, imenovan tudi preprosti stroj, ki poveča silo. Povečanje sile je sorazmerno z dolžino krakov vzvoda.
<font color="#69b6e5"><a href="event:pics/06_1_3.jpg|Dvigalka |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Dvigalka</a></font> je tehnična naprava, ki podobno kot vzvod poveča silo.
Vrtljivo vpeti vzvod deluje podobno kot kolo škripca.
Tehnične naprave pogosto delujejo kot škripec ali vzvod. Njihovo delovanje je običajno očem skrito, saj so gibljivi deli naprav skriti v ohišju. Ohišje daje trdnost napravi obenem pa varuje uporabnike, da jih gibljivi deli ne poškodujejo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="4" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_1_31.jpg|Členek omogoča gibanje v vse smeri |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="2">
		<naslov>Členek in gibanje</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Gugalnica je v veliko veselje otrok in včasih tudi odraslih. Bistveno za delovanje gugalnice je pritrditev nihalk na nosilno ogrodje.
Členek lahko omogoča nihanje:
<li><font color="#69b6e5"><a href="event:pics/06_1_31.jpg|Členek omogoča gibanje v vse smeri |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">v vse smeri</a></font></li><li><font color="#69b6e5"><a href="event:pics/06_1_32.jpg|Členek omogoča gibanje v eno smer |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">v eno smer</a></font></li>
Členki se lahko sestavljajo v verigo. V povezavi z ustreznimi verižnimi kolesi omogočajo prenos vrtenja.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="5" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/05_2_6_d17.jpg|Krožna žaga|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Os in gred</naslov>
		<opis>
			<![CDATA[Krožna žaga ima veliko zob in prav vsak reže. Pri delu z njo moramo biti previdni in upoštevati vsa varnostna navodila. 
Na okroglo gred, ki je vpeta v ležaje je na eni strani nameščena jermenica in na drugi strani okrogel žagin list.
Zob ki zareže v les zavira vrtenje krožnega žaginega lista, električni motor pa vleče v nasprotno smer. Jermenica je zaradi tega obremenjena na zvoj. Zvijanja jermenice sicer na vidimo, ker je jeklena in se zelo malo zvije.
Od električnega motorja do gredi prenaša vrtenje jermen. 
Ležaji, ki podpirajo gred in prenašajo obremenitve na ohišje so izdelani tako, da omogočajo vrtenje z zelo malo trenja in so hkrati zelo trdni, saj so obremenitve pri žaganju včasih zelo velike.
Osi vodijo razna kolesa. Pri obremenitvi se lahko vrtijo ali pa mirujejo in se vrtijo kolesa, ki jih vodijo.
Osi omogočajo vrtenje koles in so obremenjene na upogib. To je njihova bistvena značilnost.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<stopnja id="6" podnaslov = "Prenos gibanja 6 razred">
	<!-- ™ -->
	<!-- id = ime gumba, vAs=pot do slike oziroma videa, poz=kaksna je pozicija u flashu-->
	<!-- primer linka! <font color="#69b6e5"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_1_6_a.jpg|Vrste gonil|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Vrste gonil</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[V 5. razredu si pri predmetu naravoslovje in tehnika spoznal gonila. To je skupno ime za mehanizme, ki prenašajo vrtenje. Omenili ste zobniško, torno, verižno in jermensko gonilo. 
Uporaba ustreznega gonila za posamezni stroj je odvisna od namena. Kjer sta gredi blizu skupaj, boš uporabil torna kolesa ali zobnike.
Gibanja ne moreš prenašati z zobniki, kadar sta gredi oddaljeni druga od druge. V tem primeru razmaknjena zobnika povežeš z verigo. Dobiš verižno gonilo. 
Vrtenje med oddaljenimi kolesi omogoča tudi jermen, ki ga napneš čez jermenici. Dobiš jermensko gonilo.
Več o zobniškem gonilu boš izvedel v 7. razredu.
Podrobnosti verižnega in jermenskega gonila si oglej v nadaljevanju.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="video/06_1_51.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Verižno in jermensko gonilo</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Verigo sestavljajo med seboj povezani enaki členki. Preko verižnih koles, ki so nasajeni na os ali gred, lahko prenašajo vrtenje.
Veriga, ki povezuje <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_51.flv|Ena oblika gibanja v drugo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">enako velika kolesa</a></font> prenese enako vrtenje iz gredi na gred.
Veriga, ki povezuje <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_52.flv|Večje pogonsko kolo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">večje pogonsko kolo</a></font> in manjše gnano kolo poveča vrtenje gnanega kolesa. Pravimo da prestavi vrtenje navzgor. 
Veriga, ki povezuje <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_53.flv|Manjše pogonsko kolo. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">manjše pogonsko kolo</a></font> in večje gnano kolo zmanjša vrtenje gnanega kolesa. Pravimo, da prestavi vrtenje navzdol.
Dobri opazovalci bodo opazili, da je prestava odvisna od razmerja števila zob ali od premera verižnih koles.
Razmerji med premeroma verižnih koles ali število zob na kolesih sta enaki. 
Sprememba števila vrtljajev gredi je ravno obratna kot je razmerje premerov koles ali razmerje števila zob na kolesih.
Za prenos vrtenja iz gredi na gred pogosto uporabljamo <font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_55.flv|Pogon z jermenom. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">jermena</a></font>. Obliki jermena je prirejena jermenica, ki je trdno nasajena na gred.
<font color="#69b6e5"><a href="event:video/06_1_54.flv|Verižni prenos. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">Verižni prenos</a></font> ima stalno prestavo vrtenja iz gredi na gred ne glede na obremenitve.
Jermenski prenos nima stalne prestave vrtenja iz gredi na gred, saj ob preobremenitvah spodrsne.
Pri strojih in napravah, kjer ne potrebujemo stalne prestave večinoma uporabljamo jermenske prenose, saj delujejo tišje in so cenejši.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>