Cilji in vsebina 8. razred V tem poglavju boš spoznal osnovne surovine za proizvodnjo kovin, oblike polizdelkov in njihovo uporabo, najpogostejše vrste in njihove lastnosti. Spoznal boš še najpogostejše obdelovalne postopke in se naučil izdelati preprost izdelek iz kovine.]]> Pridobivanje kovin Polizdelki iz kovin cevi, folijo, pločevino, žico, palice, kovinske plošče, kotne profile.]]> Vrste kovin Železo hematit, rjavi železovec ali limonit, magnetovec ali magnetit, jeklenec ali siderit in železov kršec ali pirit. Železo so ljudje spoznali in uporabljali že v železni dobi. Na prostoru današnje Slovenije zajema železna doba 1. tisočletje pr.n.št. Delo z železnim orodjem je bilo veliko uspešnejše kot z bakrenim, bronastim, kamenim ali lesenim orodjem. Surovo železo pridobivajo v plavžu. Plavž je visoka peč, v kateri talijo železovo rudo. Pred vstavljanjem v plavž rudo pripravijo. Najprej jo pražijo v pečeh, da se izloči voda, žveplo in kisik. S pranjem ali magnetnim izločanjem še poviša vsebnost rude in izloči jalovina. V plavž se nalaga v plasteh železova ruda, koks in dodatki. Visoke temperature v notranjosti plavža dosežejo z vpihovanjem vročega zraka. Zato so vsakemu plavžu priključena najmanj dva ogrevalnika zraka – kauperja. Tekoče surovo železo in nad njim plavajoča žlindra se zbirata na dnu plavža. Ko se nabere dovolj taline, okvirno vsake 3 do 4 ure, predrejo plavž. Najprej izteče surovo železo, ki ga imenujemo tudi grodelj. Ta vsebuje 3 - 4% ogljika in do 5% drugih primesi. Grodelj ulivajo v talilne lonce ali pa se v mešalnikih ohranja tekoč za nadaljnjo predelavo v jeklarnah. Po barvi in sestavi razlikujemo sivi in beli grodelj. Če surovo železo vsebuje tudi silicij in ga ohlajajo počasi, se ogljik veže z atomi železa v obliki grafita. Takemu surovemu železu rečemo sivi grodelj ali siva litina. Beli grodelj dobijo, če surovo železo, ki vsebuje mangan, hitro ohladijo. V tem primeru se ogljik veže v obliki karbida. Beli grodelj je zelo trd in krhek. Ni uporaben, zato ga predelujejo v jeklo. Železo je temno sive barve, mehko in krhko in feromagnetno, kar pomeni, da ga magnet močno privlači. Na zraku se prevleče s plastjo hidratiranega železovega (III) oksida, kar poznamo kot rjavenje železa ali korozija. Železo je tudi biološko pomemben element, ki ga potrebujemo vsi. V naših telesih tvori rdeče krvničke, ki delujočim mišicam prenašajo kisik. Pomanjkanje železa v telesu povzroča slabokrvnost, utrujenost in splošno pomanjkanje energije.]]> Jeklo taljenje v električnih pečeh. Če te zanimajo postopki pridobivanja jekla, si oglej dodatek. Jeklo lahko oblikujemo v vročem z ulivanjem, kovanjem, valjanjem in stiskanjem; v hladnem pa z valjanjem, vlečenjem, stiskanjem in z odrezovanjem. Jeklene dele lahko spajamo z varjenjem, lotanjem, kovičenjem, vijačenjem.]]> Litine belo, sivo in temprano.
Prelom bele litine je bel, ker je cementit bele barve. Bela litina je zelo trda. Posledično ima veliko obrabno obstojnost in se uporablja v drobilnih mlinih, šobah za brizganje peska, hidravličnih batih, mešalnih polžih.
Prelom sive litine je zaradi izločenega grafita siv. Sivo litino s kroglastim grafitom imenujemo tudi nodularna litina. Ima izredno dobre mehanske lastnosti, prav tako pa tudi dobro livnost in je ceneno. Uporabljajo jo za rotorje črpalk, verižne členke, sestavne dele raznih mehanizmov, zobnike, kolenčaste gredi batnih strojev.
V temprani litini je del ogljika vezan v obliki cementita, del pa je izločen kot grafit. Temprana litina ima takšno sestavo, da se v surovem, ulitem stanju strdi belo. Z naknadno toplotno obdelavo litine dosežemo razpad cementita v ferit in grafit. Namen takšne toplotne obdelave (tempranja) je, da iz dobro livne, a krhke bele litine, dobimo žilav material, ki se da dobro obdelovati in kovati. Tempramo zlasti manjše predmete kompliciranih oblik, ki morajo imeti dobre mehanske lastnosti in za katere je kovanje ali stiskanje predrago, litje jeklene litine pa otežkočeno.]]> Težke barvaste kovine Baker
Baker je rdečkasta kovina. Uporablja se v gradbeništvu, za plinske napeljave, inštalacije centralne kurjave, pokrivanje streh in zaradi dobre električne prevodnosti za električne vodnike. Zaradi svojih pozitivnih lastnosti zavzema visoko mesto med tehničnimi kovinami. Ima visoko toplotno prevodnost. Zaradi lepega sijaja in odpornosti proti koroziji so ga veliko uporabljali tudi za okraske in različne gospodinjske predmete. V šolskih delavnicah ga pogosto kujemo, spajkamo ali zvijamo. Baker pridobivamo iz bakrovih rud. Rude v Sloveniji ni, zato jo uvažamo. Svinec
Svinec pridobivamo iz svinčeve rude (svinčev sijajnik). Med svinčevo rudo sta prisotna tudi zlato in srebro, ki ju izločajo in tako proizvodnjo svinca pocenijo. Pomembna sekundarna surovina za izdelavo svinca so tudi stari akumulatorji, iz katerih pobirajo svinčeve ploščice. Svinec je zelo težka kovina, saj tehta kubični decimeter te kovine kar 11,34 kg. Svinec je sive barve, na svežem prerezu pa je sijajnosrebrne. Svinec je najmehkejša težka kovina, zato se ga lahko zvija, reže z nožem ali hladno valja v zelo tanke plošče. Na zraku posivi, ker se obda s tankim slojem oksida, ki ga ščiti pred propadanjem. Obstojen je v navadni vodi ne pa v destilirani. Svinec uporabljamo za izdelavo akumulatorskih plošč, obloge kablov, cevi, pogosto pa je v zlitinah, še posebej s cinom. V medicini so svinčene plošče v zaščitnih oblekah, ker ščitijo pred sevanjem rentgenskih žarkov. Svinec je zelo strupen. Cink
Cink je modrikastobela kovina. Pridobivamo ga s pomočjo elektrolize. Uporabljamo ga za pocinkanje, kot elektrode za galvansko zaščito drugih kovin, za proizvodnjo medenine in drugih zlitin, za izdelavo baterij in v tiskarstvu za izdelavo tiskarskih plošč. Odporen je proti vodi. Kositer
Kositer je srebrnobele barve in je zelo odporen proti vplivom vlage in plinov. Uporabljamo ga predvsem za zaščito jeklenih pločevin, v proizvodnji konzerv in zlitin. Nekoč so iz njega izdelovali folijo, ki so jo uporabljali pri proizvodnji embalaže za zobno pasto, danes pa sta ga izpodrinil aluminij in umetne snovi. Kositer pridobivajo večinoma iz minerala kasiterita, kjer se pojavlja kot oksid. Nikelj
Nikelj je srebrnobela kovina. Odporen je na zrak in vodo, razjedajo pa ga vroče kisline. Uporabljamo ga v kemični in živilski industriji, za izdelavo kovancev in sponk za papir. Če ga dodamo železu, dobimo kvalitetno jeklo. Živo srebro
Živo srebro je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi v tekočem stanju. Uporabljali so ga za izdelavo termometrov, ker živo srebro že pri majhnih temperaturnih razlikah spreminja prostornino. Njegovi hlapi in tudi živo srebro samo so zelo strupeni, zato termometre z živim srebrom opuščajo in ga nadomeščajo z obarvanim alkoholom.]]> Lahke barvaste kovine Aluminij
Osnovna surovina za pridobivanje aluminija je boksit. Boksit je mešanica mineralov in vsebuje povprečno od 15 % do 50 % aluminijevega oksida. Aluminija zaradi fizikalnih in kemijskih razlogov ne moremo direktno pridobivati iz boksita. Nastajanje čistega aluminija je zapleten kemični proces. Aluminij je lahka kovina srebrnobele barve. Najpomembnejše lastnosti aluminija so majhna specifična teža, dobra toplotna in električna prevodnost, odpornost pred korozijo in nestrupenost. Ker ga je lahko oblikovati, je tržno in industrijsko zelo pomemben. V obliki zlitin se uporablja v letalski in avtomobilski industriji. Magnezij
Magnezij je srebrna nežlahtna kovina. Uporabljamo ga za zlitine predvsem z aluminijem in cinkom. Zaradi svoje majhne teže je uporaben v avtomobilski in letalski industriji, pri izdelavi akumulatorjev, elektromotorjev, pisarniških strojev in drugih izdelkov.]]> Redke barvaste kovine Krom
Krom je srebrnobela, svetla, trda in krhka kovina. Obstojna je na zraku in vodi. Krom uporabljamo za kovinske prevleke, za legiranje jekel, za korozijsko odporne jeklene zlitine, za zlitine z nikljem, z bakrom in aluminijem. Volfram
Volfram je srebrnobela kovina, visoke gostote, z visokim tališčem in vreliščem, odporen na večino kislin. Vroč reagira z ogljikom in nekaterimi ogljikovimi spojinami, pri tem nastajajo karbidi, kar povzroča krhkost volframa. Zaradi visokega vrelišča ga uporabljamo za žarilne nitke v žarnicah, za električne kontakte, za anode v rentgenskih ceveh.]]> Plemenite barvaste kovine Srebro
Srebro je mehka bela bleščeča kovina označena s kemijskim simbolom Ag. (Ag = Argentum /lat.). Pridobivajo ga s taljenjem svinčeve in bakrove rude. Srebro se da lahko oblikovati in obdelovati. Uporablja se za izdelavo denarja (kovanci - srebrniki), jedilnega pribora, filigranskih izdelkov... Od vseh kovin ima najvišjo električno in toplotno prevodnost, zato se ga uporablja tudi v elektrotehniki. Zlato
Zlato je mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva kovina, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (Au = Aurum /lat.). zlato je zelo obstojno tako na zraku kot v vodi. Lahko ga je oblikovati in se uporablja izdelavo okrasja in nakita, denarja (kovanci - zlatniki), kot pigment v barvilih za keramiko, uporabljali so ga tudi v zobozdravstvu. Platina
Platina je plemenita redka kovina. Težko jo je obdelovati in kovati. Pojavlja se v nekaterih nikljevih in bakrovih rudah ter v samorodnih skladih. Platina je sivkastobele barve in se uporablja predvsem za izdelavo nakita, za laboratorijsko opremo in v zobozdravstvu.]]> Zlitine Bron
Bron je zlitina bakra in kositra, lahko pa tudi bakra in cinka. Kovati so ga pričeli okoli leta 3300 pred našim štetjem (bronasta doba) in ga predvsem uporabljali za orodje, orožje in v kiparstvu. Kljub temu, da je bron trši od železa, se je zaradi velikih selitev prebivalstva med 12. in 11. stoletjem pred našim štetjem bronasta doba umaknila železni dobi. Medenina
Medenina je zlitina bakra in cinka. V času pred rimskim obdobjem so jo uporabljali za izdelovanje kovanega denarja, v srednjem veku za nagrobne plošče, danes pa je vsestranska, saj jo uporabljamo za nakit, posodo, sklupture, dele pohištva (kljuke, ročaji, reflektorji…) in drugo. Cin
Cin je zlitina bakra, antimona in kositra. Zaradi njegove mehkobe ga z lahkoto upogibamo in topimo. Uporablja se za pocinkanje kovinskih škatel in jedilnega pribora ter za spajkanje. Dobro spaja svinec, baker in ostale barvne kovine. Poleg omenjenih zlitin poznamo še druge:

amalgam je zlitina živega srebra z natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom, ki se uporablja za zobne zalivke,

cekas je zlitina železa, niklja in kroma za uporabo pri električnih grelnih napravah, uporablja se tudi v modelarstvu za izrezovanje stiropora,

alpaka (belo srebro) je zlitina bakra, niklja in cinka in je odporna proti kemijskemu učinkovanju, uporabljajo za izdelavo jedilnega pribora, orožja in strojev.

]]> Lastnosti kovin Taljenje
Kovine so pri sobni temperaturi v trdnem stanju, razen živega srebra, ki je tekoče. S segrevanjem preidejo v tekoče, nato v plinasto stanje. Spremembo agregatnega stanja kovin na prehodu iz trdnega v tekoče stanje imenujemo tališče kovin. Med lahko taljive kovine spadajo svinec, cink, aluminij, med srednje taljive baker, nikelj, železo, krom ter med težko taljive kovine volfram. Najnižje tališče ima živo srebro -38,5 °C, najvišje pa volfram 3470 °C. Gostota
Gostota kovin je različna. Delimo jih na lahke, srednje težke in težke kovine. V skupino lahkih kovin spadajo magnezij, aluminij, titan, med srednje težke mangan, baker, železo in med težke kovine volfram, zlato in svinec. Prevodnost
Vse kovine so dobri električni in toplotni prevodniki. Najboljša toplotna prevodnika sta baker in aluminij, najboljša električna prevodnika pa srebro in baker. Žilavost
Merjenje žilavosti kovin je dokaj zahteven postopek. Kovine lahko razvrstimo po žilavosti, če enako debele kose pločevine prepogibamo, dokler se ne prelomijo. Krhke kovine se prelomijo že po nekaj zgibih, žilave pa se na mestu prepogibanja raztegujejo in se težje prelomijo. Trdota
Trdoto kovin preverjamo podobno kot trdoto lesa ali umetnih snovi. Na masivnejši kos kovine spustimo trdo jekleno kroglico in pri tem merimo, kako visoko po trku bo kroglica odskočila. Največjo trdoto ima jeklo, med najmanj trdimi kovinami pa sta aluminij in svinec.]]> Obdelovalni postopki Merjenje kljunasto ali pomično merilo. Sestavni deli kljunastega merila so:

ravnilo s kljunom, s katerim merimo zunanje mere, premere, širine in dolžine različnih predmetov,

mali pomični kljun z nonijem, s katerim merimo premere izvrtin, razdalje med izvrtinami, širine utorov zarez, razdalje med zarezami,

globinsko merilo, s katerim merimo globino utorov, izvrtin in zarez.

]]> Zarisovanje zarisovalno iglo, kovinsko šestilo, kovinski kotnik in točkalo. Zarisovalna igla je izdelana iz trdega jekla in ima ostro brušeno konico. S kovinskim šestilom prenašamo mere na obdelovanec, rišemo kroge, prenašamo enake razdalje in razdalje iz obdelovanca na merilo. Kovinsko ravnilo vedno prislanjamo na daljšo prislonsko ploskev, zarisovalno iglo pa vlečemo ob spodnjem robu kraka kotnika. Risalno iglo nagnemo v smeri vlečenja, ker se drugače igla zadira. Točkalo postavimo poševno na črto, nato ga izravnamo in s kladivom udarimo po točkalu samo enkrat.]]> Odrezavanje Žaganje
Kovino lahko žagamo z ročno žago, tako da obdelovanec trdno vpnemo v primež. Žago držimo z obema rokama in pazimo, da se ne zvija žagin list. List je krhek in se rad zlomi. Piporočljivo je imeti med delom nataknjene usnjene rokavice. Strojno žaganje kovin izvajajo konstrukcijsko zahtevni stroji, ki so običajno računalniško vodeni. Podobna postopka sta tudi rezkanje in frezanje. Tanko pločevino in tanjše palice lahko režemo tudi s škarjami za pločevino. V šolski delavnici so zagotovo ročne škarje za pločevino ali celo vzvodne škarje. Dolga vzvodna ročica škarij omogoča delo z majhno silo, hkrati pa rezilo deluje na obdelovanec z veliko silo. Nastali robovi so zelo ostri, zato jih moramo obrusiti ali popiliti. Pri tem pa seveda pazimo, da se ne urežemo. Vrtanje
Preden pričnemo z vrtanjem v kovino, moramo sredino izvrtine zatočkati s točkalom. V glavo vrtalnika vstavimo sveder za kovino. Konica svedra je stožčasto zbrušena na predpisani kot za kovine, ki je 118° ali 130°. Nato obdelovanec vpnemo v vrtalni primež oziroma si pomagamo s spono. Piljenje
Robovi odrezane kovine so v večini primerov neravni in grobi, zato jih je potrebno obrusiti. To storimo s pilo ali brusnim papirjem. Pri piljenju mora biti obdelovanec trdo vpet v primež. Če je obdelovanec iz mehkejše kovine, je priporočjivo, da čeljusti obložimo z alumijasto pločevino, da ne poškodujemo obdelovanca. Da se izognemo krivljenju pločevine in neprijetnemu škripanju, pločevino vpnemo v primež tako, da pločevina iz čeljusti gleda le kak milimeter. Pilo držimo z obema rokama. Na roko, ki drži konec pile nataknemo usnjeno rokavico. Pilimo vedno proti daljši stranici. Ko zaključimo s piljenjem, je treba pilo otresti in sščetkati s posebno žično ščetko, da odstranimo zamašene utore med zobmi pile. Brušenje
Piljenje lahko nadomestimo z brušenjem. Obdelovanec lahko obrusimo ročno z brusnimi papirji ali strojno na kolutnem in tračnem brusilnem stroju. Pri brušenju kovine uporabljamo ustrezne brusne podlage, ki so drugačne od brusnih podlag za les. Pri strojnem brušenju kovin se kovine hitro segrejejo in se zato rado iskri. Obvezno uporabljamo zaščitna očala, priporočljiva sta tudi zaščitna obleka in usnjene rokavice. Struženje
Struženje je najbolj razširjen obdelovalni postopek odrezavanja, pri katerem se obdelovanec vrti. Glede na pomikanje stružnega noža ločimo vzdolžno, prečno, stožčasto, kopirno, profilno, zarezno struženje in struženje navoja. Stroj, s katerim stružimo se imenuje stružnica. Poznamo več izvedb stružnic od zelo enostavnih univerzalnih, do CNC stružnic, ki imajo vgrajen računalnik, da stružnica samodejno izdela predmet na osnovi risbe, ki jo je delavec vnesel v računalnik. Več o vrstah struženja je v Dodatku.]]> Preoblikovanje krivljenjem ali ravnanjem. Krivljenje
Tanko pločevino in žico lahko preoblikuješ s krivljenjem. Pločevino stisnemo med dve ravni kovinski ali trši leseni letvici in jo vpnemo v primež. Nato jo zakrivimo s tršo kovinsko klado po vsej širini istočasno. Pri krivljenju žice potrebujemo ploščate in okrogle klešče. Z malo domišljije nastane zanimiv žični izdelek. Ravnanje
Tanko pločevino ravnamo le z lesenim kladivom. Ne udarjamo po izboklinah, ker se te le še bolj raztegnejo. Z rahlimi udarci lesenega kladiva raztegnemo ostala mesta okrog izboklin. Robove pločevine zravnamo tako, da pločevino vpnemo med dva kotna profila jekla in jih pilimo, dokler robovi niso ravni.]]> Spajanje RAZSTAVLJIVE ZVEZE
Razstavljivo zvezo uporabimo, kjer moramo sestavne dele zaradi popravila ali vzdrževanja večkrat razstaviti in ponovno sestaviti. Najpogostejša razstavljiva zveza za spajanje kovinskih delov je vijačenje. Vijačno zvezo tvorijo vijak, matica in podložka. Vijaki
Vijaki za spajanje kovinskih delov se od vijakov za les razlikujejo po vrsti navoja in konici stebla. Pri vijakih za spajanje kovinskih delov je konica stebla običajno ravna. Glede na vrsto navoja imajo metrični vijaki z normiranim navojem enakomerno porazdeljen navoj po steblu vijaka. Take vijake prepoznamo po oznaki M in kombinaciji s številkami, ki navajata debelino in dolžino. Primer: M5/40 je vijak s premerom navoja 5 mm in dolžino 40 mm. Matica
Vsakemu kovinskemu vijaku ustreza svoja matica. Matice se označujejo enako kot vijaki in so dosegljive v različnih oblikah. Poleg običajnih šestrobih matic poznamo še krilate matice s stranskimi sponami, pokrite matice s polkroglasto zaporno kapico in samovarovalne matice, ki imajo ozek plastičen obroč, ki prepreči samodejno razrahljanje matice. Podložke
Podložke uporabljamo za boljšo porazdelitev obremenitve na obdelovanec, da se površina ne poškoduje. Pri povezavi lesa s kovinskimi vijaki le dovolj velike podložke preprečijo neželeno ugrezanje glave vijaka v les. NERAZSTAVLJIVE ZVEZE
Nerazstavljivo zvezo uporabimo takrat, kadar želiš+mo trajno spojiti kovinske dele. Med nerazstavljive zveze prištevamo kovičenje, spajkanje in varjenje. Kovičenje
Kovičenje je primerno uporabiti, ko želimo imeti gibljivo zvezo ali pri zvezah, ki jih ni mogoče variti. Element za spajanje je kovica. Kovica je podobna vijaku. Ima glavo in steblo, le da je brez navoja. Tudi kovic je več vrst. Delimo jih po premeru stebla, obliki glave (kovica s polkrožno glavo, z ugreznjeno glavo, z lečasto glavo, s ploščato glavo) in po namenu uporabe (kleparske in konstrukcijske). Za zvezo tankih pločevin in drobnih profilov se uporabljajo kleparske kovice. Pri jeklenih konstrukcijah se uporabljajo za zvezo profilov in pločevin konstrukcijske kovice. Kovičimo tako, da najprej v pločevino napravimo tako veliko izvrtino, da kovico tesno potisnemo v izvrtino, nato podpremo nastavno glavico z glavičarjem. Stisnemo oba kosa pločevine, ki ju kovičimo, konec stebla pa nakrčimo z udarci kladiva. Po steblu kovice udarjamo najprej pravokotno, nato še poševno, dokler ne nastane groba glava. Zanimivost: Kovice so tudi v jeans hlačah, šolskih nahrbtnikih in še marsikje drugje. Spajkanje
Spajkanje je spajanje kovin s kovinskim veznim sredstvom, ki ima nižje tališče, kot kovinski deli, ki jih spajkamo. Za spajkanje potrebujemo spajko, to je kovino za spajkanje in toplotni vir, spajkalnik. Mesto spajkanja dobro očistimo s pilo ali z brusilnim papirjem, da dobimo čisto kovinsko površino. Očiščene površine premažemo s spajkalno mastjo, sicer se na očiščeni površini pojavi oksidacija, ki prepreči kvalitetno spajkanje kovin. S spajkalnikom segrejmo obe kovini in po potrebi dodajamo spajko. Spajka se tako spoji s predmetom in zalije tudi najmanjše pore. Varjenje
Varjenje je postopek spajanja dveh ali več delov kovine v nerazdružljivo celoto. Od spajkanja se razlikuje po temperaturi spajanja. Pri varjenju je vir toplote električni oblok, ki ga ustvarja varilna naprava. Oblok je posledica električne napetosti med varjencem in varilno elektrodo. Pri tem se ustvari temperatura več tisoč stopinj Celzija. Oblok spoji dva varjenca. Na mestu varjenja nastane zvar. Poznamo več oblik varjenja. Pri plinskem varjenju nastaja zvar s segrevanjem in dodajanjem materiala, ki se topi zaradi plamena. Pri električnem varjenju dodajamo material v obliki elektrod. Pri točkovnem varjenju ne dodajamo materiala, temveč dve prekrivajoči se pločevini vstavimo med bakreni elektrodi. Pločevina med konicama elektrod zažari in se spoji, ko stisnemo elektrodi. Točkovno varjenje uporabljajo pri izdelavi avtomobilskih karoserij. Če hočemo imeti dober zvar, moramo pripraviti robove pločevine, ki jo bomo varili. Razlikujemo nekaj načinov priprave robov pločevine. Pri tanki pločevini do 1 mm robove zvijemo, pri pločevini debeline do 5 mm se uporablja I šiv, V šiv se uporablja za jekleno pločevino od 5 mm do 15 mm in X šiv za jekleno pločevino debelo nad 15 mm. ]]> Površinsko oplemenitenje Kovinske prevleke
Najkvalitetnejše so kovinske prevleke. Izbramo kovine, ki same ne oksidirajo. Najpogosteje se za to uporabljajo cink, nikelj in krom. Predmet potopimo v raztaljeno kovino s katero želimo napraviti prevleko. Predmet enakomerno obračamo, da se kapljice raztaljene kovine za prevleko oprimejo vse površine. Postopku, ko smo predmet potopili v raztaljeni cink, pravimo vroče cinkanje. Barvanje in lakiranje
Barvanje in lakiranje sta najbolj razširjena postopka zaščite kovin, ki ga lahko izvedemo tudi sam. Površino kovine najprej dobro očistimo z žičnato ščetko ali brusnim papirjem. Prvo nanesemo plast protikorozivne barve. Barvo nanašamo s čopičem, brizganjem ali potapljanjem predmeta. Premazi običajno vsebujejo škodljiva topila, ki dražijo oči in dihala. Zato barvamo v dobro prezračenem prostoru ali na prostem in z zaščitno masko. Barve in laki ne le zaščitijo pripomorejo pa tudi k estetkemu videzu predmeta. Nanašanje je hitro, enostavno in dokaj poceni. Emajliranje
Emajli so steklene prevleke. Na kovino se nanese emajlirno maso, ki vsebuje kremenčev pesek. Izdelek žgejo v pečeh pri temperaturi 750 °C do 1500 °C. Emaljiranje se je najbolj uveljavilo pri zaščiti kuhinjske posode. Taka zaščita je izredno trda, odporna proti kemičnim vplivom in visokim temperaturam, a hkrati krhka in se ob udarcih drobi. Plastificiranje
Plastificiranje poteka tako, da predmete potopijo v posodo z raztaljeno maso termoplastičnih umetnih snovi in počakajo, da se oprime. Plastificirani kovinski predmeti so zelo odporni proti obrabi.]]> Načrtovanje in izdelava predmeta iz kovine Izdelava žičnatega metulja – nezahteven izdelek Izdelava bakrene vrtnice – srednje zahteven izdelek]]>