Surovine in izdelava papirja SUROVINE
Osnovna surovina za izdelavo papirnih gradiv so rastlinska vlakna, lesovina in celuloza. Lesovina je surovina, ki je mehansko pridobljena iz lesa. S slabših vrst lesa (smreka, bor, topol, bukev) odstranijo lubje in grče. Les nato zmeljejo oziroma zbrusijo v brusilnikih. Iz lesa, ki se pritiska ob vrteče brusne kamne, dobijo lesna vlakna- lesovino. Celulozo pridobivajo iz lesa s kemičnim postopkom. Najprej drevesna debla očistijo, nato jih razsekajo na manjša polena in v sekalnih strojih sesekajo na drobne koščke. Te dobrne koščke lesa kuhajo v kemikalijah in pod tlakom, da dobijo celulozo. Celuloza je bele barve. Zaradi pomanjkanja lesa se kot vir celuloze uporabljajo tudi odpadni papir in stare bombažne in lanene krpe. Poleg osnovnih surovin pri proizvodnji papirja uporabljajo še lepila, polnila, barvila in druge dodatke. Lepila dodajajo papirni masi, da zlepijo vlakna. Najpogosteje uporabljajo raztopine naravnih smol kot so kožni ali kostni klej in škrob. Lepila daje papirnim gradivom večjo trdnost. Papirna gradiva postanejo manj vpojna za črnilo in vodo. Polnila v papirni snovi zapolnijo prazne prostore med vlakni. Najpomembnejša polnila so kaolin, sadra, lojevec, kreda in še nekatera polnila. Njihova naloga je zmanjšati prosojnost papirnih gradiv in izboljšati gladkost. Barvila uporabljajo za nevtralizacijo belo-rumene barve papirnih gradiv. Da papir postane bel, ga obarvajo z modrim in vijoličnim barvilom. Veliko vlogo pri izdelavi papirnih gradiv ima voda. Za izdelavo enega kilograma papirja je potrebnih 50 do 100 litrov vode.]]> Strojna izdelava papirja Ročna izdelava papirja ročno. Če želiš sam izdelati papir, potrebuješ nekaj sestavin, orodje in pripomočke. Sestavine:

časopisni, pisarniški papir ali različno embalažo (jajčni karton, kartonske škatle …),

vodo,

škrob,

barvo (tempera barvo ali črnilo za nalivno pero),

Orodja in pripomočki:

mešalnik,

kadica,

sito,

klobučevina ali krpa,

stiskalnica ali dve veliki ravni plošči, ki ju ustrezno obtežiš,

večja kad, v katero se odteka odvečna voda,

likalnik.

]]> Recikliranje papirja RECIKLIRANJE PAPIRJA Naše okolje je vse bolj obremenjeno z odpadki. Največ kar lahko kot posamezniki naredimo, je ločeno zbiranje odpadkov. Tako dobljene surovine ponovno uporabimo. Postopku predelave odpadnih snovi rečemo recikliranje. Zaradi velikih potreb po papirnih gradivih, se je povečalo izsekovanje gozdov. Zato so v proizvodnji papirnih gradiv začeli kot surovino uporabljati tudi odpadni papir. Zbrani odpadni papir odpeljejo v tovarno papirja, kjer ga primerno predelajo v recikliran papir. Vsak kilogram zbranega odpadnega papirja nadomesti kilogram lesovine ali celuloze.]]> Vrste papirnih gradiv papir, karton in lepenko.]]> Vrste papirnih gradiv Vrste papirnih gradiv 1 m2 tehta 80 g. V preglednici si oglej razvrstitev papirnih gradiv po teži. Kakovost papirnih gradiv je odvisna od prevladujočih sestavin, Tako je kakovost papirnih gradiv odvisna od vrste vlaknastih snovi (celuloze in lesovine), količine dodatkov (lepila, barvila, polnila), načina izdelave in oplemenitenja.]]> Vrste papirnih gradiv Pisarniški papir je po kakovosti zelo raznovrsten. Čim več celuloze vsebuje, tem kakovostnejši je. Če ne vsebuje lesovine, ga imenujemo brezlesni papir. Običajna teža pisarniškega papirja je od 70 do 120 g/m2.

Risalni papir je brezlesen in ima eno stran hrapavo. Teža risalnega papirja je od 30 do 100 g/m2. Zelo tanek, prosojen risalni papir, ki ga uporabljamo za prerisovanje, imenujemo paus papir.

Ovojni papir je izdelan iz lesovine, celuloze ali krp v različnih gramaturah in barvah. Za embalažo in izdelavo papirnatih vrečk se uporablja natron papir bele ali rjave barve. Teža natron papirja je od 70 do 80 g/m2. V skupino ovojnega papirja sodita še krep papir, ki je strojno naguban papir in svileni papir, ki je tanek, moten, bel ali obarvan. Teža svilenega papirja od 6 do 20 g/m2.

Specialni papir se uporablja za izdelavo vrednostnega papirja, ki vsebuje posebne zaščite (vodni tisk, kovinske vrvice in drugi posebni dodatki). Papir je zelo odporen na pregibanje in staranje. Njegova gramatura je od 80 do 100 g/m2. Med specialne papirje prištevamo še higienski papir (papirnati robčki, prtički, toaletni papir) in ročno izdelani papir za posebne priložnosti (voščilnice, ovojnice, vabila, diplome).

Kartoni se od papirja razlikujejo po teži in sestavinah. Njihova teža se giblje od 150 do 400 g/m2. Izdelani so pretežno iz lesovine, zato so običajno rjave ali sive barve. Poznamo kartotečni, tiskarski, valoviti in še vrsto drugih kartonov. Z beljenjem lesovine izdelujejo tudi beli karton, ki se uporablja za vezavo knjig.

Lepenka je med papirnimi gradiv najdebelejša. Gramatura lepenke je od 400 g/m2 pri tanki, do 5000 g/m2 pri najdebelejši lepenki. Tanka lepenka se uporablja za škatle in močnejšo embalažo, debelejša za vezavo knjig. Vrste lepenk ločimo po barvi. Tako poznamo rjavo, sivo in belo lepenko. Valovita lepenka se uporablja za izdelavo večjih embalažnih škatel.

]]> Lastnosti papirnih gradiv Trganje
V mokrem delu stroja za proizvodnjo papir se večina papirnatih vlaken v tekoči papirni zmesi, imenovani pulpa, poravna v smeri premikanja papirnega traku. V smeri teka papirnih vlaken je rob trganja bolj raven. Papir se lepo trga. To smer imenujemo vzdolžna smer. Druga smer se imenuje prečna smer. Pregibanje
Papir pregibamo s postopkom, ki ga imenujemo žlebljenje. Žleb naredimo tako, da z gladilnikom, konico šestila, pletilke ali s hrbtno stranjo škarij enakomerno potegnemo ob ravnilu, da se v papirju vtisne žleb. Pri tem moramo paziti, da papirne površine ne poškodujemo. List papirja upognemo tako, da je žleb na zunanji strani zgiba. Pri debelejših papirnih gradivih, kartonu ali lepenki, namesto žleba naredimo zarezo. To storimo tako, da po tanki črti previdno in brez močnejšega pritiskanja z lepenkarskim nožem zarežemo plitvo zarezo. Vrez naj ne bo preglobok, približno 1/3 debeline gradiva, ker zareza zmanjša trdnost gradiva. Tudi v tem primeru zgibamo karton ali lepenko tako, da je zareza na zunanji strani pregiba. Raztezanje in krčenje
Papirno gradivo se ob stiku z vlago razteza, ob sušenju pa krči. Rastlinska vlakna zaradi higroskopičnosti (lastnosti vpijanja vlage) vpijejo vlago in se pri tem razširijo. Raztezanje je večje pravokotno na smer vlaken. Trdnost
Trdnost je lastnost, ki pove koliko je papirno gradivo odporno proti delovanju sil, ki mu skušajo spremeniti obliko. Različna gradiva so različno trdna in prenesejo različno obremenitev. Če jih preveč obremenimo, se trdnost zruši. Papir ima zelo majhno trdnost, saj se zlahka upogne, zmečka in celo pretrga. Zelo imata moker in tudi posušen manjšo trdnost kot suh papir. Papirju povečaš trdnost z zgibanjem v različne profile, z lepljenjem v več plasti, s spenjanjem in pretikanjem. Prožnost
Prožnost je lastnost predmeta, da se po končani obremenitvi vrne v prvotno stanje. Papirna gradiva zagotovo ne sodijo med prožna telesa. Prožnost papirnega gradiva ni vrlina. Žilavost
O žilavosti papirnega gradiva govorimo, dokler se ne prelomi. Papir ima visoko stopnjo žilavosti, saj ga lahko večkrat upognemo. Karton in lepenka se po nekajkratnem upogibu prelomita, zato je njuna stopnja žilavosti majhna. Trdota
Trdoto papirja opazimo pri tisku. Če je papir dovolj trd, je tisk površinski, v nasprotnem primeru se na papirju poznajo vdolbine.]]> Osnovni standardni formati papirnih gradiv A4? Pri strojni izdelavi papirja se v zaključni fazi papir navije na kolut. Tako navit papir se uporablja za tiskanje časopisov in knjig. Papir za zvezke, pisarniški papir, karton in lepenka pa se razreže na pole ali formate, ki so predpisane velikosti. Osnovni format za papir je označen z A0. Osnovni format za karton in lepenko je označen z B0. Pregled velikosti formatov papirja z oznako A in kartona ter lepenke z oznako B je v preglednici.]]> Načrtovanje in izdelava predmetov iz papirnih gradiv Načrtovanje in izdelava nosilne konstrukcije

3 kose lepenke velikosti A4 (bele ali sive barve)

risalni pribor (ravnilo, svinčnik, geotrikotnik)

flomaster črne barve

nož za papir

lepilo

1. korak – načrtovanje vozišča
Na 1. listu lepenke A4 po širini odmeri 100 mm široko vozišče. Nariši debelo polno črto. Na sredino 100 mm pasu nariši prekinjeno črto. Na 2. listu lepenke po širini odmeri dvakrat 10 mm. Nariši tanki polni črti. Od zadnje črte odmeri 100 mm in nariši tanko črto. Za to črto nariši še dve vzporednici, ki sta v razmiku 10 mm. Prva vzporednica je tanka črta, druga pa debela. Na 3. list lepenke nariši vzporednice daljši stranici lista v razmiku 10 mm. Vsaka druga črta je debela polna črta. List obrni in nariši vzporednice v razmiku 10 mm še na hrbtni strani. 2. korak - priprava vozišča
Na 1. listu z lepenkarskim nožem in kovinskim ravnilom prereži po debeli polni črti. Na 2. listu z lepenkarskim nožem napravi zareze. Pazi, da zareze ne bodo pregloboke. Na 3. listu zareži po vsaki debeli polni črti. Lepenko obrni in zareži po vsaki tanki polni črti. 3. korak - načrtovanje nosilcev
Na preostanek prvega in drugega lista lepenke na zgornjem in spodnjem robu nariši oznake v razmiku 10 mm. Oznake poveži s črtami. Vsaka druga črta je debela polna črta. 4. korak – izdelava kotnih profilov
Na preostankih 1. in 2. lista prereži po debelih polnih črtah, da dobiš 20 mm trakove. Na vsakem traku naredi po narisani tanki polni črti zarezo. Pazi, da ne prerežeš. Sedaj oblikuj kotni profil. 5. korak – ojačitev vozišča
3. list lepenke po zarezah zgibaj v harmoniko in ga prilepi na vozišče – 2. zgiban list lepenke. Na vrh zgibanega spodnjega dela vozišča prilepi še 100 mm široko vozišče – 1. list lepenke. Počakaj, da se lepilo posuši. Na obeh straneh vozišča nariši oznake, na katere boš prilepil pokončne nosilce (4 x 75 mm). 6. korak – izdelava zgornje konstrukcije mosta
Iz dveh kotnih profilov izreži 99 mm dolge dele. Dobiš 6 navpičnih nosilcev. Tri prilepi na eno in tri na drugo stran vozišča. Pazi, da so navpično postavljeni in zrcalno enaki glede na sredino vozišča. Počakaj, da se lepilo dobro posuši. Iz kotnih profilov izdelaj dva nosilca dolga 158 mm in ju prilepi na pokončne nosilce. 7. korak – izdelava in lepljenje poševnih nosilcev
Na vrsti so štirje poševni nosilci, ki vežejo vozišče mosta s pokončnimi nosilci. Na kotnem profilu po dolžini odmeri 10 mm in nariši tanko črto. Tako dobiš dodatek za lepljenje na zgornji vezni nosilec. Drugi del prilagodi za ojačitev vozišča. Tam kotnik odreži in ga zalepi. 8. korak – izdelava in lepljenje prečnih nosilcev
Za povezavo leve in desne strani nosilcev odreži dva profila dolžine 120 mm in ju prilepi na spoja zgornjih in poševnih nosilcev leve in desne strani. Pazi, da bodo navpični nosilci pravokotno postavljeni glede na vozišče. 9. korak – preskušanje trdnosti
Preizkusi trdnost svojega mosta tako, da ga z roboma postaviš med dve mizi in čezenj potisneš avtomobilček.]]>