Vlažnost zraka kroži. Iz morij, jezer, rek, potokov in luž izhlapeva v zrak v obliki vodnih hlapov oz. vodne pare, ki je ne vidimo, lahko pa občutimo, ker je v zraku več vlage. Poleti zaradi višje temperature zraka voda hitreje izhlapeva v zrak. Pred dežjem se količina vlage v zraku še posebej poveča. Ljudje pravimo, da je zelo soparno in čakamo, kdaj bo začelo deževati. Povečano vlago v zraku lahko občutimo tudi na laseh, ki se zaradi vlažnosti podaljšajo. Zaradi lastnosti las, da se podaljšajo, ko je prisotna vlaga, je nastala naprava za merjenje vlažnosti zraka - »lasni vlagomer« oz. higrometer na las. Meteorologi uporabljajo poleg lasnega higrometra še druge različne vrste higrometrov Topel zrak, ki sprejema vlago, se začne dvigovati. Z dvigovanjem prehaja v območja z nižjo temperaturo. Vodne pare se začnejo zgoščevati v kapljivino. Vidimo jih kot oblake. Ko so kapljice dovolj velike in težke, iz oblakov začnejo padati kot dež. Če drobne vodne kapljice v zraku zamrznejo, pada toča. Pozimi, ko je zrak še hladnejši, se vodne pare oblikujejo v drobne kristalčke, ki na Zemljo padejo kot sneg.]]> Oblačnost stopnje oblačnosti. Govorimo o jasnem, pretežno jasnem, delno oblačnem, pretežno oblačnem in oblačnem nebu. Pokritost neba z oblaki lahko prikažemo tudi s kolačniki. Podatke o stopnji oblačnosti ter o drugih dejavnikih vremena dobimo v vremenski napovedi Oblaki nastajajo na različnih nadmorskih višinah. Na višini od 6 km do 11 km nad morjem, so visoki oblaki. To so ledeni oblaki, v katerih temperatura pade tudi do – 40 °C. V srednjem predelu so oblaki, ki nastajajo na nadmorski višini od 2000 do 6000 m. Oblaki so večinoma iz ledu saj se temperatura v njih giblje med – 10°C in – 35°C. V najnižjih predelih, od tal do nadmorske višine 2000 m, so vodni oblaki. Temperatura v njih se giblje med – 10°C do nekaj stopinj nad 0°C . ]]> Oblačnost Oblaki na nebu so tudi različnih oblik. Cirus
Cirusi so ledeni, perjasti oblaki, ki po izgledu spominjajo na kopreno in imajo po navadi svileno ozadje. Nastanejo na najvišji nadmorski višini (6000m do 11000 m) in pri nizkih temperaturah (- 40 °C). Kumulus
Kumulusi so sestavljeni iz vode. Ponavadi so kopaste oblike, včasih nekoliko raztrgani. Deli oblakov, na katere sije sonce, so beli, tisti deli, ki so v senci, pa so temni. Nastajajo na višin 400m do 3000 m nad morjem. Cirokumulus
Cirokumulusi so majhni ledeni oblački, ki jim pravimo tudi male ovčice. Nastajajo na nadmorski nad 6000 m. Altokumulus
Altokumulusi so oblaki, ki nastajajo na nadmorski višini od 2000m do 6000 m. Imajo obliko krogle ali valja. Če sije sonce, so svetlo beli, sicer senčni s sivimi jedri. Stratus
Stratusi prekrivajo celotno nebo. Kadar nanje sije sonce, skoznje vidimo njegov obris. Nastajajo na nadmorski višini do 2000 m. Stratokumulus
Stratokumulusi nastajajo na nadmorski višini od 500m do 3000 m. So okrogle ali valjaste oblike. Altostratus
Altostratusi delno ali popolnoma prekrivajo nebo kot koprena. Oblaki zaradi svoje debeline popolnoma zakrijejo sonce. Cirostratus
Citrostratusi so ledeni oblaki. Podobni so oblačni kopreni, ki delno ali popolnoma prekrivajo nebo. Ker so tanki, so prosojni in skoznje se vidita sonce in luna. Ti oblaki nastajajo na nadmorski višini od 6000m do 11000 m.]]>