﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "VPLIVI SONCA NA VREME">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 06_3_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Zakaj piha veter?">
		<podstopnja id="a" vAs="video/06_3_1_a1.flv|Otrok napihne balon in ga spusti iz roke. Balon se začne gibati po zraku.|Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Kako piha veter?</naslov>
		<opis>
		<![CDATA[Oglej si posnetek <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_3_1_a2.jpg|Otrok napihne balon in ga spusti iz roke. Balon se začne gibati po zraku. |Videofon d.o.o. |--CC--BY--NC|">poskusa</a></font> z balonom.
Ko je balon napihnjen, je v njem veliko zraka. Iz balona ne more uiti, ker mu preprečujejo stene balona in prsti, ki držijo odprtino. Zrak v balonu pritiska na stene, ker je tlak v balonu večji kot okoli balona. 
Če balon spustimo, zrak iz njega začne iztekati in balon se giblje po zraku. Zrak iz balona, kjer je večji tlak piha v okoliški zrak z nižjim tlakom. Podobno je v naravi. Zaradi razlik v tlaku zraka nad posameznimi področji pihajo vetrovi. <b>Tako pihajo vetrovi običajno iz področja z višjim zračnim tlakom (pritiskom) k območju z nižjim zračnim tlakom (pritiskom).</b>
Obširno področje <b>nizkega zračnega pritiska</b> imenujemo <b>ciklon</b>. Na <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_3_1_a2.jpg|Vremenska slika |Vir: Agencija RS za okolje |--CC--BY--NC|http://www.arso.gov.si">vremenskih slikah</a></font> so označeni s črko <b>C</b>. <b>Večje območje visokega zračnega pritiska</b> imenujemo <b>anticiklon</b>. Na vremenskih slikah so označeni s črko <b>A</b>.
Kraje z enakim zračnim tlakom povezujejo črte, ki jih imenujemo <b>izobare</b>. Ob izobarah je napisana številka, ki nam pove kolikšen je tlak (pritisk).
Na vremenskih slikah vidimo tudi debelejše črte različnih barv, ki označujejo <b>fronte</b>. To so območja, kjer se hladen in topel zrak mešata in običajno takrat povzročata poslabšanje vremena.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/06_3_1_b1.swf|Anticiklon |Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Kako piha veter?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Veter v okolici <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_3_1_b1.swf|Anticiklon |Videofon d.o.o. |--CC--BY--NC|">anticiklona</a></font> piha v smeri urnega kazalca, v okolici <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_3_1_b2.swf|Ciklon|Videofon d.o.o. |--CC--BY--NC|">ciklonov</a></font> pa v obratni smeri.
Smer in hitrost pretakanja zraka od visokega k nizkemu zračnemu pritisku se zaradi razgibanega Zemljinega površja ves čas spreminjata. Veter tako zaradi različnih ovir (visoke gore) ne piha neposredno od anticiklona k ciklonu.
Kadar je moč vetra v območju ciklona še posebej velika, lahko prihaja do uničujočih tropskih ciklonov, ki rušijo in zahtevajo tudi človeška življenja.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/06_3_1_c1.jpg|Satelitski posnetek Evrope.|NASA |--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Kako piha veter?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Vetrovi v večjih višinah, nosijo s seboj oblake. To vidimo na <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_3_1_c1.jpg|Satelitski posnetek Evrope.|NASA |--CC--BY--NC|">satelitskih posnetkih</a></font>.
Satelitski posnetki prikazujejo oblačnost. Ker se spreminja, lahko z zaporednimi satelitskimi posnetki opazujemo smer potovanja oblakov.
Z opazovanjem satelitskih posnetkov se ukvarjajo meteorologi. Na podlagi dobljenih podatkov izdelajo prognostične karte, s pomočjo katerih napovedujejo vreme v prihodnjih dnevih. Vremenske napovedi lahko slišimo ali preberemo.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>