Gibanje tekočin zaradi različne gostote S poskusom smo že dokazali, da predmeti, ki imajo manjšo gostoto, plavajo na predmetih, ki imajo večjo gostoto. Glede na temperaturo ima voda manjšo ali večjo gostoto. Ali to pomeni, da voda, ki ima manjšo gostoto, plava na vodi z večjo gostoto? Sonce ogreva gornjo plast vode. Topla voda s površja pa se ne meša z mrzlo v globini. Zato je na površju voda toplejša, v globinah pa vedno bolj mrzla. ZAKAJ?
Ko se voda na površju segreva, se razteza, njena gostota pa se zmanjša. Voda v globinah je hladnejša in ima večjo gostoto. Zato bo ostala na dnu in se z zgornjo plastjo tolejše vode ne bo mešala. Kaj pa, če vodo segrevamo pri dnu? Vodo pri dnu segrevamo umetno (pri kuhanju). Grelna plošča segreva dno posode in voda se od posode greje od spodaj navzgor. Voda bo zato povsod enako topla. ZAKAJ?
Ko vodo segrevamo s spodnje strani, je najprej ogreta spodnja plast vode, ki se zaradi segrevanja razteza, ima manjšo gostoto in se začne dvigovati. Pri dvigovanju izpodrine hladno vodo, ki pade na njeno mesto v spodnji del posode. Tu se hladna voda spet začne segrevati in dvigovati, zaradi česar v posodi kroži, se neprestano meša in ima zato povsod približno enako temperaturo. Tudi voda v peči centralne kurjave se segreva in dviguje.]]> Tudi zrak se giblje ZAKAJ?
Ko se zrak segreva, se razteguje in redči, ko se ohlaja, se krči in zgošča. To lahko opazujemo pri poskusu z baloni. Vzamemo plastenko in nanjo poveznemo balon. Plastenko hladimo pod hladno vodo ter segrevamo pod vročo. Zrak v balonu, ki je bil poveznjen na segreto plastenko, se je segrel in razširil, njegova gostota pa se je zmanjšala. Opazimo lahko, da se je balon na plastenki napihnil. Zrak v balonu, ki je bil poveznjen na ohlajeno plastenko, pa se je zgostil, njegova gostota se je povečala, balon se je zato skrčil. ]]>