﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "VPLIVI SONCA NA VREME">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 06_1_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "Sonce ogreva zrak in zemljo">
		<podstopnja id="a" vAs="video/06_1_1_a.flv|Sončev mrk. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Sonce oddaja svetlobo in toploto</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Ko Sonce, Mesec in Zemlja ležijo na premici (v isti smeri) in je Mesec med Soncem in Zemljo, na Zemlji ne vidimo Sonca. Nastane <font color="#EA7028"><a href="event:video/06_1_1_a.flv|Sončev mrk. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">sončev mrk</a></font>. Gledano z Zemlje je Mesec pred Soncem in tako zakriva celotno Sončevo površino ali le del nje.
Če želimo sončev mrk opazovati, moramo biti pri tem izjemno previdni, saj že kratkotrajno opazovanje sončeve svetlobe povzroči hude poškodbe vida ali trajno slepoto. Pri opazovanju mrka s prostim očesom moramo vedno nositi posebna zaščitna očala z aluminijevo folijo, ki prepuščajo zelo majhen del sončeve svetlobe. V Sonce tudi ne smemo gledati skozi fotoaparat ali daljnogled, ker nam svetloba v trenutku uniči očesno mrežnico.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/06_1_1_b2.png|Temperatura glede na nadmorsko višino pada. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Sonce oddaja svetlobo in toploto</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Sonce sveti, pri tem pa oddaja svetlobo, ki potuje tudi skozi zrak. Zrak prepušča svetlobo do zemeljskih tal, ki svetlobo vsrkajo in tla se segrejejo. Pravimo, da svetloba potuje skozi zrak. Ker zrak prepušča svetlobo (pri tem se zrak ne ogreje), se ta vpije v tla in jih tako ogreva. Več kot so tla sprejela svetlobe, <b>bolj so se segrela in več toplote so lahko oddala v okoliški zrak</b>. Temperatura zraka je zato najvišja pri tleh, z višino pa ta temperatura pada.
Z <font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_1_1_b2.png|Temperatura glede na nadmorsko višino pada. |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|">nadmorsko višino</a></font> temperatura zraka pada, zato je ob istem času v krajih z nižjo nadmorsko višino temperatura višja kot v krajih, ki ležijo na višji nadmorski višini. Zaradi spleta dogodkov, ki jih tvori vreme, pa je pojav včasih obrnjen. Temu pravimo <b>temperaturni obrat</b>.
<b>Ali sonce segreva tudi vodo?</b><br /><font color="#EA7028"><a href="event:pics/06_1_1_b3.swf||||">Temperatura vode</a></font> v črnem lončku je naraščala hitreje kot temperatura voda v prozornem lončku. To se je zgodilo zato, ker je črna barva lončka hitreje vpijala svetlobo, bolj segrela lonček in tako je lonček oddal več toplote vodi. Prozoren lonček je vpil manj svetlobe, zato je vodi oddal manj toplote.
Ker svetle barve manj vpijajo toploto, poleti nosimo svetlejša oblačila, v katerih nam ni tako vroče.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<!-- .............................................::::: 06_1_2 :::::............................................. -->
	<stopnja id="2" podnaslov = "Sonce ogreva zrak in zemljo">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_1_2.jpg|Rdeče morje |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="3">
		<naslov>Sonce ogreva tudi večje vode</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Ali ima voda v različnih globinah enako temperaturo?
Poleti plavamo v jezerih in morju zato, ker je voda v njih prijetno topla. Voda vpije več svetlobe kot zrak, a manj kot zemeljska tla. Pri plavanju pa hitro ugotovimo, da je voda bolj segreta na površju, z globino pa njena temperatura pada.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
	
	
	<!-- .............................................::::: 06_1_3 :::::............................................. -->
	<stopnja id="3" podnaslov = "Sonce ogreva zrak in zemljo">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/06_1_3_a.jpg|Plaža |Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Sonce najmočneje greje opoldne</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Poleti se radi sončimo, a priporočljivo je, da od enajstih dopoldne do štirih popoldne ostanemo v senci. <b>Zakaj?</b> 
Sonce močneje greje opoldne. Takrat tla vpijejo največ svetlobe in se tudi najbolj ogrejejo.
Sončevi žarki zjutraj in zvečer padajo na Zemljo bolj položno (pod manjšim kotom), zato se svetloba porazdeli na večjo ploskev. Tudi senca palice, ki smo jo zapičili v zemljo, je popoldne daljša. Opoldne je sonce navpično nad tlemi in njegovi žarki padajo na Zemljo skoraj navpično. Senca palice je zato kratka, žarki pa so zgoščeni.
Takrat se tla tudi najbolj segrejejo. Ponoči, ko ni sonca, se tla pričnejo ohlajati in oddajajo vedno manj svoje toplote v zrak. Zato je proti jutru vedno hladneje.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="b" vAs="pics/06_1_3_b1.swf|Navidezna pot sonca. |Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Sonce najmočneje greje opoldne</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Različen kot padanja sončnih žarkov je opazen tudi v različnih letnih časih. Poleti sončni žarki na Zemljo padajo pod višjim kotom (navpično), pozimi bolj položno. S tem se porazdelitev žarkov na tla spremeni in zato je poleti topleje kot pozimi. Sonce vzide na vzhodu in se čez dan po nebu navidezno giblje proti zahodu. Vendar ne potuje točno nad nami, temveč nekoliko južneje od nas. Točno opoldne kaže sonce južno stran neba.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
		
		<podstopnja id="c" vAs="pics/06_1_3_c1.swf|Prisojna in osojna stran. |Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Sonce najmočneje greje opoldne</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Ker zemeljsko površje ni ravno, so razgibana površja različno osvetljena. Strma pobočja so osvetljena ena bolj druga manj. Glede na osvetljenost s soncem ločimo prisojno in osojno stran pobočja.
Prisojna stran je obrnjena proti soncu, osojna pa je obrnjena od njega proč. Zaradi tega so prisojna pobočja toplejša. (Pobočja so zato gosteje poseljena, na njih preje skopni sneg, na njih ljudje sadijo vinograde in urejajo vrtove.)]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>
</zadeva>