﻿<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<zadeva poglavje = "PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI">
<!-- SPREMENI BARVO FONTA ZA LINKE!!-->
<!-- primer linka! <font color="#990000"><a href="event:video/airupdate.flv">dummy</a></font> -->


<!-- .............................................::::: 02_3_1 :::::............................................. -->
	<stopnja id="1" podnaslov = "V naravi se prehranjevalne verige povezujejo v prehranjevalne splete">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|[- ni slike -]|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Prehranjevalni spleti</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[V naravi ves čas poteka boj za obstanek. Živali morajo preživeti. Spoznali ste že, da se prehranjujejo na različne načine in jedo različno hrano. Glede na to, kaj jedo, smo jih razvrstili v prehranjevalne verige. Enostavna prehranjevalna veriga je v naravi zelo redka. 
Večina živali se prehranjuje z več vrstami živali oziroma rastlin. Zato so vse povezave v prehranjevanju živih bitij veliko bolj prepletene kot v enostavni prehranjevalni verigi. Verige se prepletajo v <b>prehranjevalne splete</b>. 
S prehranjevalnimi spleti se uravnava <b>naravno ravnovesje</b>.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

<stopnja id="2" podnaslov = "Prehranjevalni spleti">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/nopic.jpg|[- ni slike -]|Avtor: Videofon d.o.o.|--CC--BY--NC|" poz="1">
		<naslov>Naravno ravnovesje</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Že prej ste prebrali, da se s prehranjevalnimi spleti uravnava naravno ravnovesje. Rastline se obnavljajo. Rastlinojedci uravnavajo količino rastlin, mesojedci količino rastlinojedcev in mesojedcev. Skupaj ustvarjajo naravno ravnovesje.
Primer:
Kosi so pojedli preveč polžev, zato polži niso mogli pojesti vse trave in trava se je razrasla.
Ker je skoraj zmanjkalo polžev, se je število kosov zmanjšalo. Polži so se čez čas zopet namnožili in pojedli vso travo.
Včasih kakšen mesojedec ali rastlinojedec nima dovolj plenilcev in takrat se določena vrsta živali preveč namnoži. Ravnovesje se poruši. 
Ravnovesje v naravi je odvisno od številnih živih in neživih dejavnikov okolja (koliko je prostora, vode, hrane, koliko mladičev preživi  in koliko odraslih ali starejših živali pogine zaradi starosti, bolezni, zajedalcev, plenilcev, vmešavanja človeka, ...)]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>

<stopnja id="3" podnaslov = "Prehranjevalni spleti">
		<podstopnja id="a" vAs="pics/04_4_3.jpg|Koala|Avtor: Dr. Pat |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/patrickwilken/184897197/" poz="1">
		<naslov>Zakaj pestra in ne enolična hrana?</naslov>
		<opis>		
		<![CDATA[Če bi kateremukoli členu v prehranjevalni verigi zmanjkalo edine hrane, s katero se prehranjuje, bi se veriga pretrgala. (Če bi polžu zmanjkalo sveže zelene trave, bi poginil od lakote. In ker kos ne bi dobil več svoje hrane – polžev, bi prav tako poginil.) 
Večina živali pa se v naravi vendarle hrani z različno hrano. (Polž ne je samo trave in kos ne samo polžev, tako da se za njiju ni treba bati.) 
V naravi pa so živali, ki se hranijo le z eno vrsto hrane. Če bi zaradi česarkoli določena hrana izginila, bi verjetno izumrla živalska vrsta, razen če se ne bi prilagodila in začela uživati druge vrste hrane.  (<a href="event:pics/03_1_2_c.jpg|Koala|Avtor: Dr. Pat |--CC--BY--NC|flickr.com/photos/patrickwilken/184897197/">Koale </a></font> se hranijo le z določeno vrsto evkaliptusovih vršičkov. Če bi evkaliptus izginil, bi koala verjetno izumrla, razen, če se ne bi prilagodila in začela uživati drugo vrsto evkalipta ali celo drugo vrsto rastlin. Podoben primer je tudi panda, ki se hrani le z bambusovimi vršiči.)
Veliko več možnosti za preživetje imajo torej živali, ki uživajo pestro, različno hrano.]]>
		</opis>	
		</podstopnja>
	</stopnja>		
</zadeva>